Vodnik skozi tematske poti abonmajskega programa

V gledališkem abonmaju mora vsak gledalec najti svojo pot, najljubše teme, edinstveni način za čim prijetnejše doživljanje jesenskih, zimskih in pomladanskih večerov ali popoldnevov v družbi zanimivih zgodb in priljubljenih umetnikov. Razčlenjevanje vsebin programa je zato prvi korak do izbire najboljše kombinacije raznolikih vsebin. V ta namen smo porazdelili produkcije in gostujoče predstave sezone Slovenskega stalnega gledališča po poglavjih.

Po poteh filmov in romanov

Kakor v nebesih je zgodba o uspešnem dirigentu, ki prekine svojo kariero in se vrne v rojstno vas na severnem delu Švedske. Domačini ga povabijo, naj prisluhne lokalnemu cerkvenemu zboru, da bi mu postregel z nasveti. Od tega trenutka dalje se vse spremeni in v vasi ni več nič tako, kot je bilo prej. Tekst temelji na filmskem scenariju filma As It Is in Heaven iz leta 2004. Nominiran je bil za oskarja kot najboljši tuji film.

Tržaški gledališki oder bo ob filmskem scenariju ponudil tudi adaptacije novel, najprej z opusom tržaškega pisatelja Vladimira Bartola. Zgodba iz zbirke Al Araf obravnava dinamike poslovno-zasebnih odnosov. Čeprav v prvem planu gledamo frivolne ljubezenske intrige, predstava razgrinja resnejše in kompleksnejše teme ter se ob tem poigrava z različnimi uprizoritvenimi žanri.

V prvi polovici prejšnjega stoletja je nastala tudi novela Mario in ČarodejThomasa Manna, v kateri je čarodej Cipolla podoben fašističnim vodjam tedanje dobe; uporablja svoje mentalne spretnosti za nadzor svojega občinstva.

Stari in novejši klasiki

Ob odkrivanju novih smeri svetovne dramatike in ob adaptacijah znanih besedil mora vsaka sezona ponujati tudi nekaj klasičnih mojstrovin. V Slovenskem stalnem gledališču bo publika potovala od starogrške literature do dvajsetega stoletja. Gostujoča predstava SNG Nova Gorica bo predstavila Evripidovo tragedijo Trojanke, ki je postavljena v mitsko dobo trojanske vojne, a je najverjetneje dramatikov komentar na takrat aktualno peloponeško vojno, v kateri so se Atene bojevale s Šparto. Drama je obsodba nepravičnih vojn, sprašuje se o odgovornosti in krivdi zanje.

Obče znana je tudi monodrama Človeški glasJeana Cocteauja iz leta 1930, ki se osredotoča na zapuščeno žensko (vlogo igra Helena Peršuh), ki ob telefonu pričakuje klic bivšega partnerja, da bosta uredila še zadnje podrobnosti pred ločitvijo.

Fokus Pasolini

Letos mineva sto let od rojstva pisatelja, pesnika, režiserja in scenarista Pier Paola Pasolinija. Kdo je bil človek, ki je v sebi združeval tako močna nasprotja? Na to vprašanje bomo poskušali pogledati skozi oči violinistke Pine (Josipine) Kalc, rojene na Opčinah pri Trstu, ki se je s Pasolinijem spoznala med vojno v Casarsi in nekaj časa umetniško sodelovala z njim.

Stoletnica umetnika je zelo občutena v deželi Furlaniji Julijski krajini, kjer je bil Pasolini doma zaradi furlanskega izvora matere. Zato se bo Slovensko stalno gledališče povezalo s furlansko jezikovno skupnostjo in njenim referenčnim videmskim gledališčem Teatri Stabil Furlan, ki bo gostovalo v Gorici s predstavo, ki raziskuje načela, sugestije, navezanost Pier Paola Pasolinija na svojo zemljo. Furlanija je bila namreč njegova prva, najgloblja in najbolj trajna ljubezen: do materinega doma, do skupnosti, ki ga je sprejela v poletjih njegove mladosti, do jezika, ki je rodil njegove prve izdane pesniške stvaritve.

Zelo slovensko

Slovenska literatura, kultura, zgodovina so vedno v ospredju v sezoni Slovenskega stalnega gledališča, tako v produkcijah kot v gostujočih predstavah. S predstavo Bajke in povesti o Gorjancih se bodo gledalci tako rekoč lahko vrnili k izvoru, z zgodbami iz slovenske mitologije, ki so v istoimenski zbirki Janeza Trdine ohranile spomin na čudežne ljudske motive, na meji med mogočim in nemogočim, čarnim in resničnim, svetlobo in senco. Prešernovo gledališče Kranj pa bo gostovalo s projektom, ki poudarja prepričanje Srečka Kosovela, da bi iz pepela vojne lahko vzšlo nekaj lepega, kot je nova Evropa.

Primer Kocbek bo tema predstave po monografiji Andreja Inkreta o soutemeljitelju gibanja Osvobodilne fronte, ki je odporniško in hkrati državotvorno. Slovensko mladinsko gledališče pa bo ponudilo bolj duhovit vpogled v zgodovino nekdanje Jugoslavije z zgodbo o tovarni Paloma - Sladkogorska, ki je proizvajala higienski papir. Mlada ekipa predstave se je lotila razmisleka o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem, za spominom, vpisanim v generacije, ki so ga okusile (in tiste, ki ga niso).

Na krilih glasbe

Ob glasbenih matinejah se glasba pojavlja v abonmajskem programu SSG tudi v sklopu dramskih in plesnih projektov. Letos bo imela glavno vlogo v treh gostujočih predstavah. Vlado Kreslin bo predstavil lastne uspešnice v novih preoblekah, s pomočjo edinstvenega sloga skupine Teo Colloriin Momento Cigano, ki črpa iz romske in swing glasbe.

Bodi gledališče! je glasbeno-gledališka predstava SLG Celje, ki skozi songe spregovori o temah, relevantnih za usodo gledališča. Z Mediteransko trilogijo pa bo reški balet HNK I. Zajca nastopil s tremi koreografijami po mojstrovinah štirih velikanov: Stravinski, Pergolesi, Debussy in Ravel.

Z ženskim pogledom

V programu monodramskih predstav izstopajo tri zgodbe z ženske perspektive: poleg že omenjene intimne drame Človeški glas bo sezona izpostavila ženski pogled tudi na duhovit način, in sicer s komedijo Špas teatra Večno samska, v kateri bo protagonistka pospremila gledalce skozi svojo tragikomično odisejado iskanja ljubezni. Polona Vetrih pa bo v monodrami ljubljanske Drame govorila o igralki z dolgo kilometrino, ki se po uspešni karieri ozre in prešteje, kar je pustila za sabo: vloge, režiserje, odrske sopotnike, kostume, pisma oboževalcev, uspehe in nikoli izpolnjena pričakovanja, šopke rož.

“Sreča” najmlajših

“Sreča” je ime družinskega abonmaja, ki bo tudi letos olepšal sobotne popoldneve v tržaškem gledališču. Najmlajšemu občinstvu je namenjen program, ki se bo pričel z uspešnico SLG Celje Maček MuriKajetana Koviča, ki je zaradi velikega povpraševanja doživela že več kot 130 ponovitev. Predstava bo na sporedu 26. novembra ob 17. uri. Januarja bodo otroke zabavale Kure celjske Hiše kulture, ki raziskujejo svoje ptičje korenine, dinozavrske prednike in pravljičnega petelinjega zmaja. Marca bo sledila uspešnica Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je lani odpadla zaradi bolezni v ansamblu, naslovljena Bi se gnetli na tej metli? Magična zgodba o čarovnici, ki je izgubila svoje pokrivalo, in o njenih malih in velikih gozdnih prijateljih bo predzadnje srečanje mini niza, ki ga bodo sklenili maja z novo produkcijo SSG Hiša selivka po knjigi Marka Kravosa v priredbi Gregorja Geča.

---