Lisica, kje si?

“Kako? Predstava o Malem princu brez lisice? To pa že ni možno!” Vsi, ki so prebrali Malega princa, in tudi tisti, ki ga (še) niso, najverjetneje poznajo najslavnejši citat francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exupéryja: “Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.” Ko pa ljudem postaviš vprašanje, kdo v zgodbi izreče te besede, jih veliko suvereno odgovori: Mali princ!

Konec avgusta je v Gledališču Koper premiero doživela dramatizacija Exupéryjevega Malega princa, ki sva jo pripravila z režiserjem Ivanom Lobodo. Dejstvo torej je, da o uprizoritvi ne morem in tudi nočem pisati brezosebno.

Zavedam se, da Mali princ (1943) ni zgolj najbolj znano delo francoskega pisatelja in pilota Antoina de Saint-Exupéryja, ampak eno izmed najbolj znanih, prevajanih in prodajanih literarnih del sploh. Ali sem zato kot ustvarjalka predstave čutila pritisk? Nezavedno že.

Zavedam se tudi, da gre za zgodbo, ki jo večina ljudi pozna, da jo marsikdo uvršča med svoje najljubše in da ima veliko ljudi že ustvarjeno idealno podobo Malega princa. Sem zaradi tega čutila pritisk? Nezavedno že.

Aprila 2022 sem skupaj s celotno ustvarjalno ekipo sedela na uvodni vaji v mali dvorani gledališča, kjer smo začeli s prvim branjem dramatizacije. Ali sem takrat čutila pritisk? O, ja.

Najbolj očitna naloga naših gledaliških “druženj” je bila v odrski jezik preslikati vsem dobro znano potovanje Malega princa, ko zaradi nesporazuma s Cvetlico zapusti svoj planet in obišče šest asteroidov, kjer srečuje različne osebe (lahko jih razumemo kot poosebitev načeloma negativnih človeških lastnosti) in na koncu pristane na Zemlji, kjer mu Lisica (!) pove, da bistva z očmi ne moremo videti.

Začetek take “preslikave” se je začel z dramatizacijo, podlaga zanjo pa je bila poglobitev ene izmed tem, ki jo ponuja izbrana literarna predloga. Naslovno vlogo res nosi Mali princ, a vemo, da je glavni pripovedovalec zgodbe Pilot - njemu se po strmoglavljenju v Sahari prikaže Mali princ in mu pove svojo zgodbo, on nato zgodbo Malega princa deli z nami. Za potrebe dramatizacije sva avtorja najprej morala odgovoriti na vprašanje, kdo je pravzaprav Pilot in kdo Mali princ. Prišla sva do ugotovitve, da je Pilot nekdo, ki je bil nekoč otrok, in le-tega predstavlja Mali princ. Pilot se v kritičnem trenutku (strmoglavljenje), ko ne ve, kako, in če sploh, se bo rešil iz nemogoče situacije, sreča s svojim mlajšim jazom, ki je še poln upov, želj, domišljije in ustvarjalnosti; prav on mu pomaga preživeti težkih osem dni v puščavi ter ponovno spoznati, da je bistvo očem nevidno.

Glavna tema, ki smo ji skozi proces sledili, je torej zavedanje, da ima vsak odrasel na eni izmed zvezd svojega Malega princa in ta ga lahko, če le dovoli, kadarkoli obišče ter spomni na resnično bistvo, ki ga odrasel človek v kritični situaciji morda ne bi uvidel.

Zaradi tako izbranega fokusa nisva čutila potrebe po vključitvi lika Lisice. Mali princ namreč že gleda s srcem; da bi tudi razumsko prišel do tega spoznanja, ne potrebuje Lisice, ampak le obisk vrtničinega vrta, v katerem doživi tragično spoznanje, da je njegova Cvetlica enaka kot 'vsaj pet tisoč drugih v zgolj enem vrtu'. Prav tako potrebuje pogovor s Pilotom, ob katerem ugotovi, da je njegova Cvetlica dragocena, ker ji je namenil svoj čas, svojo pozornost in zato, ker jo ima rad. Glavna misel je že vpisana v Malem princu in on je tisti, ki jo prenese Pilotu - spomni ga na nekaj, kar je nekoč že vedel.

Naj bo moj zapis droben vpogled v razmišljanje ob pisanju dramatizacije. Za vse, ki bi vas zanimalo več, pa predlagam, da še enkrat preberete zgodbo ter se nato o našem branju Malega princa prepričate sami na eni od ponovitev predstave v Gledališču Koper.

---