Od obljub še nič ni zraslo

V soboto se je v Gornji Radgoni začel že 60. mednarodni kmetijsko živilski sejem, ki bo v teh dneh postregel s številnimi dobrimi praksami, uspehi in strokovnimi posveti o prihodnosti kmetijstva, s poudarkom na digitalizaciji in preciznem kmetijstvu, inovacijah, povezovanju različnih deležnikov in skrbi za prehransko varnost in, nenazadnje, ohranjanju narave. Pozornost bodo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu in lokalni pridelavi kot dvema iz nabora ukrepov za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam, ki so, kot lahko letos znova doživljamo, tukaj in ne več projekcija za oddaljeno prihodnost.

O posledicah dolgotrajne suše in visokih temperatur se lahko prepričamo vsak dan znova. Rečne struge kažejo rebra, vodni viri so presušeni, soočamo se z omejitvami porabe pitne vode za nenujne potrebe, polja, travniki, sadovnjaki, oljčni nasadi in celo vinogradi ječijo ...

Lokalna pridelava hrane je v času draginje in vse večjih izzivov prehranske varnosti zaradi suše in vojn preveč pomembna, da bi si ob tako pomembnih vprašanjih še metali v pesek v oči.

Poljedelci in sadjarji bodo ob pomemben del pridelka in vira prihodkov, živinorejci že zmanjšujejo stalež živali v hlevih, saj krme ne bo dovolj za zimo. In kot da to ni dovolj, suša in katastrofalni požar sta prisilila divjad, da si hrano išče na poljih, v sadovnjakih in vinogradih.

Dejstvo je, da se bo treba prilagoditi. Rešitve so možne in izvedljive, pravijo v kmetijski stroki, ki opozarja, da pri tem ne gre za enega, marveč za sklop različnih ukrepov. Od postavitve infrastrukture - namakalni sistemi so pri tem le eden od ukrepov, brez katerih se v evropskih državah ne gredo več kmetijstva - do prilagoditve tehnologij in koledarja. Pratika s setvenim koledarjem, ki se ravna po priljubljenih svetnikih, se ne obnese več.

Stroka tudi vse glasneje opozarja, da bo treba seznam tradicionalnih kultur - po podatkih za lansko leto na 175.256 hektarjih slovenskih njiv krožijo v glavnem trije posevki, pšenica, koruza za zrnje in za silažo ter ječmen - dopolniti z novimi, ki so se še nedaleč v preteklosti zdele eksotične.

Stare kmetijske prakse bodo morale zamenjati nove. Pri prilagajanju pa kmetje ne smejo ostati sami. Strokovne službe jim morajo pomagati z rešitvami, država pa s sistemskimi spremembami in s konkretno pomočjo, ne le z obljubami. Teh so se kmetje že naposlušali in jim ne verjamejo več. Od obljub še nič ni zraslo. Lokalna pridelava hrane pa je v času draginje in vse večjih izzivov prehranske varnosti zaradi suše in vojn preveč pomembna, da bi si ob tako pomembnih vprašanjih še metali pesek v oči.


Preberite še


Najbolj brano