Umetnost pripovedovanja, ki povezuje in navdušuje

Včeraj se je v križnem hodniku samostana svetega Frančiška začel 5. mednarodni festival Beli delfin z najbogatejšim programom doslej, ki bo do nedelje zaživel še na več piranskih prizoriščih. Umetnost, ki je k nam prišla z Japonske, je prav po zaslugi gledališča Zapik, ki festival prireja, vse bolj priljubljena.

Festival vodita Jelena Sitar in Igor Cvetko, zaslužna za razmah 
kamišibaja pri nas.  Foto: Andraž Gombač
Festival vodita Jelena Sitar in Igor Cvetko, zaslužna za razmah kamišibaja pri nas.  Foto: Andraž Gombač

PIRAN > Do nedelje se bo v Piranu zvrstilo 60 predstav, katerih ustvarjalci prihajajo iz sedmih držav. Gre za največji tovrstni dogodek v Evropi, pravijo organizatorji iz društva Zapik, ki ga pri festivalu podpirata Občina Piran in Zveza kulturnih organizacij Slovenije.

Umetnost pripovedovanja ob slikah

“Kamišibaj je japonska umetnost pripovedovanja ob slikah ob lesenem odru,” na svoji spletni strani pišeta ustanovitelja gledališča Zapik in umetniški vodji festivala Jelena Sitar in Igor Cvetko, zaslužna za epidemijo kamišibaja v Sloveniji. “Ljudem vseh generacij in iz različnih okolij pomaga prisluhniti sebi in jih na način umetnosti povezovati z drugimi,” sta prepričana.

Prvi festival je gostil 12 predstav, letos pa ji bo kar petkrat več. Slovenski avtorji pripravljajo 40 predstav, med njimi 20 premier. Po besedah organizatorjev je domača produkcija živa in živahna, Slovenija pa ima na glede na število prebivalcev največje število kamišibaj ustvarjalcev in predstav. Prav Piran je zibelka slovenskega kamišibaja, sta zapisala Jelena Sitar in Igor Cvetko.

“Veliko kamišibajev je narejenih po množično tiskanih slikanicah, bistvo kamišibaja pa je iskanje identitete. To tudi pomeni, da nočemo slovenskega kamišibaja razvijati kot dramskega gledališča, saj v njem nastopaš v kostumu, tu pa si tak, kakršen si, in pripoveduješ iz sebe. Če si iskren in avtentičen, ti bodo ljudje prisluhnili, zato imamo toliko publike - ljudje se počutijo osebno nagovorjeni. Kajti kamišibaj je človeška komunikacija, ki slovenski prostor na neki način oplemeniti,” sta pred leti pojasnila za naš časopis ustvarjalca, ki morata obvladati tako veščino pripovedovanja kakor avtorskega ubesedovanja zgodb, ki lahko prihajajo iz svetovne zakladnice ali njune domišljije.

Za otroke in še prav posebej odrasle

Na program so uvrstili še devet francoskih predstav, štiri srbske, po dve italijanski in britanski ter po eno japonsko in avstrijsko.

Včeraj se je v minoritskem samostanu zvrstilo deset predstav za družine, oziroma, kot so prireditelji zapisali v narečju, “za none, noniće in njihove mikene”.

Uradno odprtje festivala bo drevi ob 19.30, prav tako v križnem hodniku minoritskega samostana. Sledilo mu bo deset otrokom namenjenih pripovedi v slovenskem jeziku. Od 22. ure bodo nanizali devet predstav v francoščini.

Sobotno večerno dogajanje na Židovskem trgu bo primerno za otroke. V poznih večernih urah bo Mediadom Phyrani gostil deset kamišibaj predstav za odrasle.

Festival bodo sklenili v nedeljo, ko bodo v minoritskem samostanu tudi podelili nagrado občinstva beli delfin, nagrado po izboru ustvarjalcev morigenos in posebno nagrado po izboru tujih udeležencev, imenovano pogled od zunaj.


Najbolj brano