Ni vseeno, kdo so župani in svetniki

V poplavi najav kandidatur za predsednika republike ostajajo lokalne volitve 2022 medijsko skoraj povsem prezrte. Drži se jih še ta smola, da bodo zadnje v seriji volitev, na katere bomo letos povabljeni. Za nami so državnozborske, tik pred lokalnimi pa bodo predsedniške volitve, ki bodo gotovo potekale v dveh krogih. Tudi kak referendum se še utegne zgoditi.

Po vsem tem bo volilcem zmanjkalo energije, da bi se 20. novembra odpravili še na lokalne volitve, čeprav prav te najbolj neposredno vplivajo na naš vsakdan. Na lokalnem nivoju se določajo zazidalna in kmetijska zemljišča, gradi kanalizacija in vodovodna omrežja ter se odloča, komu bo treba najprej zapreti pipo, ko bo začelo zmanjkovati vode. Na lokalnem nivoju se vzpostavljajo industrijske cone, ki omogočajo razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Občine so odgovorne za vzpostavitev oskrbe starejših - od raznosa toplih kosil do dnevnih centrov in domov za ostarele - in za vrtce. Občine morajo poskrbeti za odvoz smeti in vzdrževanje lokalnih cest ter se odločati, ali in kako bodo na svojem območju razvijale turizem, koliko bodo namenile ljubiteljski kulturi in kako bodo poskrbele še za vrsto stvari, ki vplivajo na to, ali bo ljudem lepo in se ne bodo izseljevali drugam. Če potegnemo črto: res ni vseeno, kdo je župan in kdo sedi v občinskem svetu.

Kar težko je razumeti, da so tako pomembne volitve tako slabo obiskane.

Kar težko je razumeti, da so tako pomembne volitve tako slabo obiskane. Ne gre si delati utvar, da bo letos drugače in da je bila udeležba na državnozborskih volitvah znanilec vsesplošno večjega zanimanja za politiko. Če bo udeležba na lokalnih volitvah 50-odstotna, bo dobro.

Na lokalnem nivoju zmaguje dozdevna nepolitičnost. Strankarska pripadnost je tam prej cokla kot spodbuda za udeležbo na volitvah. Tudi na državni ravni, kjer že od leta 2011 uspehe beležijo instant politične stranke, spremljamo enak razvoj, a je tam dinamika in medijska pokritost, ki daje težo volitvam, vseeno drugačna. Instant strankam zmanjka časa, da bi si nato na hitro ustvarile še lokalno mrežo, zaradi averzije volilcev do vsega političnega pa postajajo občine vse težje osvojljiva trdnjava tudi za etablirane politične stranke.

Prepad med državno in lokalno oblastjo se ob takšnem razvoju stvari le še povečuje. Centralizacija se še poglablja, saj ta dva nivoja oblasti vedno bolj živita drug mimo drugega tudi takrat, ko bi se morala usklajevati in dopolnjevati.


Preberite še


Najbolj brano