Obsedenost z velikim

Med lupljenem res majhne čebulice, pridelane na domačem vrtu, me je prešinilo, kako zelo smo obsedeni z velikim. Potrošništvo, individualizem in ameriška popularna kultura, ki jo dnevno in nevede osvajamo s filmi, resničnostmi šovi in glasbenimi videi, mladina pa pospešeno s Tik-Tok in Instagram posnetki, so v naša življenja vnesli obsedenost z velikim. Ne verjamete?

Preskočili bomo teme za odrasle in pričeli s sokom. Ko si v Sloveniji ali večini evropskih držav v lokalu naročite sok, ti, če natančno ne opredeliš količine, ki jo želiš, prinesejo dva do 2,5 decilitra soka. To je zaenkrat še običajna mera za naše razmere. Ko si sok ali kokakolo naročiš v ameriškem lokalu, to pomeni pol litra ali več napitka. Ta trend počasi prehaja tudi v naš vsakdan. Ste opazili količine kokic in kokakole, ki jo ponujajo v kinu? Opazovalcu vsakodnevnih navad tako ne ostane neopaženo, kako zelo se večajo obroki hrane v restavracijah. Pogosto sorazmerno s padcem kakovosti narašča količina. Samo, da je veliko.

Avtomobili postajajo vse večji. Zato so fičko, spaček, katrca ali stoenka, vozila moje mladosti, z današnje perspektive videti kot igrače za otroke. Tragikomično je gledati voznike pick-upov ali drugih velikih avtomobilov, ki vijugajo po naših mestecih ali se mučijo s parkiranjem na slovenskih parkiriščih.

Obsedenost z velikim je prisotna v trgovinah s hrano, v katerih nas nagovarjajo s slogani “Kupiš dva, dobiš tri” in kjer so ovojnice prigrizkov prelepljene z oznakami XXL, kar naj bi pomenilo, da za isti denar dobiš več. In ta več je vedno večji.

Avtomobili postajajo vse večji. Zato so fičko, spaček, katrca ali stoenka, vozila moje mladosti, z današnje perspektive videti kot igrače za otroke. Tragikomično je gledati voznike pick-upov ali drugih velikih avtomobilov, ki vijugajo po naših mestecih ali se mučijo s parkiranjem na slovenskih parkiriščih. Na prostranih prerijah Amerike in res širokih cestah ameriških metropol se tak XXL avto morda lažje znajde, naše parkirne hiše, uličice in parkirišča pa žal niso zasnovane za takšne gmote.

Tudi telo normalnih velikosti ni več dovolj. Tega se učim ob opazovanju sina in njegovih vrstnikov, ki - na mojo grozo - malikujejo umetno in precej neokusno napihnjene mišičnjake, ki, kar se športa tiče, obvladajo zgolj zelo omejeno gibanje, povezano z utežmi. Pretirana in neustrezna krepitev zgolj določenih mišic ob pogosti podpori nezdravih prehranskih dodatkov vodi v nenaravno napihnjenost. Ni važno, če mišice niso funkcionalne in telo ni zdravo, važno je, da je veliko. Velikost šteje tudi pri drugih telesnih delih - karikirano veliki nohti so že dolgo trend, umetno napihnjene ustnice, prsni in zadnjični vsadki prav tako.

Veliko je potrebno imeti tudi stvari, recimo oblek ali igrač. Ni dovolj imeti nekaj hlač in majic, toliko kot jih potrebuješ. Oblek je potrebno imeti veliko, omare se tako šibijo pod težo oblačil, ki jih nikoli ali le redko oblečemo. Ker so oblačila prepoceni, jih vsako sezono, spodbujeni s številnimi razprodajami, nakupimo veliko. Igrače, ki jih v imenu ljubezni podarjamo našim sončkom, se prav tako kopičijo v sobah otrok, ki jih zaradi preobilja le redko cenijo. Radi imamo velike hiše. Take, ki zbujajo zavist ali radovednost neznancev, katere nato le redko gostijo druženja ali nenapovedane obiske in za katere prehitro, če ne prej, pa ob osamosvojitvi otrok, ugotovimo, da so prevelike, predrage za vzdrževanje in zaradi svoje velikosti za življenje, nepraktične.

Če se vrnemo k uvodoma omenjeni čebuli, Irena Štaudohar v eni svojih kolumn, posvečenih vrtnarjenju, med drugim izpostavi, da je imeti svoj vrt in pridelati lastno hrano pomembno tudi za to, da te opomni, kakšna je pravzaprav naravna velikost pora, korenja in druge zelenjave. Da ne pozabimo, da ogromno, predimenzionirano sadje in zelenjava, ki nas vabijo s trgovskih polic, niso skladni z realnostjo naravne ureditve.

Američani so tudi pionirji XXXL velikosti oblek in morbidne debelosti, ki se je zaradi velikih količin nezdrave hrane, transmaščob, umetnih sladil in vse mogoče kemične navlake ter genetskih posegov v semena, hrano in živali naselila na jedilnike in nato v telesa ljudi. Trend prevelikih teles in konfekcijskih številk se nezadržno širi tudi pri nas: opazimo ga v vse številčnejših ponudnikih hitre hrane, konfekcijskih oddelkih za “močnejše” postave in predebelih otrocih, ki ne zmorejo enostavnih športnih elementov, kot so preval, plezanje in tek.

Velikost se trži v turizmu. Vasi, mesta, države se hvalijo z največjimi naravnimi danostmi in tako obiskovalce vabijo na ogled najvišje gore, največjega jezera ali največjega naravnega parka. Če umanjkajo naravne danosti, se pa nekaj največjega ustvari umetno, na primer najvišji nebotičnik, največjo opero, akvarij ali največji zabaviščni park.

Svet je preplavila obsedenost z ljudmi, ki imajo veliko oziroma največ denarja. Novice resnih in manj resnih medijev nas vsakodnevno bombardirajo z novicami o tem, kaj slavne osebnosti počnejo, kje so trenutno na dopustu, kaj je njihova najljubša hrana, kako se zabavajo in v kaj vlagajo svoj denar. Sveže novice o družini Kardashian ali Beckham, Elonu Musku in Marku Zuckerbergu nas dohitijo prej kot novica o tem, kaj se je zgodilo sorodnici na Štajerskem.

Da ne bomo krivični, velikost je v določenih primerih vendarle dobra, potrebna in zaželena. Dobro je, če je v naših življenjih prisotnega veliko smeha in veliko zdravja, pa če veliko beremo in se na veliko družimo! Odlično je, če imamo veliko dobrih odnosov s sorodniki, prijatelji in sosedi. Dobro je tudi, če med poletjem veliko počivamo in pojemo res veliko skledo domačega paradižnika.


Preberite še


Najbolj brano