Konec dolge zgodovine in tradicije kuhanega pršuta

Nekaj manj kot 50 delavcev nekdanje mesne industrije Principe bo do oktobra na čakanju, enaka usoda je pred njimi doletela že 33 zadolženih za hrenovke.

Na tržaškem zelo znana izdelovalka pršutov Principe zapira svoja 
vrata. Foto: Damjan Balbi
Na tržaškem zelo znana izdelovalka pršutov Principe zapira svoja vrata. Foto: Damjan Balbi

DOMJO > V nekdanji tovarni Principe pri Domju, ki ji je danes ime Queen's, so se v ponedeljek ustavili stroji. Kuhanih pršutov ne proizvajajo več, 49 zaposlenih je na izrednem čakanju na delo, ki se bo z izjemo morebitnega (in nepričakovanega) nenadnega zasuka prekinilo v prvi polovici oktobra. Na začetku junija je lastnik, sklad WRM naznanil, da bo proizvodnja ustavljena konec septembra, naposled pa je konec predčasno napočil.

Delavci so izpolnili vsa naročila, zdaj pa so doma, je povzela Sandra Modesti iz tržaškega sindikata Cgil, ki je v začetku junija skupaj z Marcom Savijem iz sindikata Cisl sporočila novico o zaprtju zgodovinskega obrata. Gre za izredni socialni blažilec, ki so ga še pred tem uvedli za več kot 30 zaposlenih v proizvodnji hrenovk, ki so jih prve odpustili že septembra lani. Novega podobnega ukrepa za zaposlene iste tovarne, čeprav gre za drug oddelek, po zakonu ne smejo sprejeti. Če se nič ne bo spremenilo, torej ni možnosti, da bi čakanje podaljšali, je razložila Modestijeva.

Obzorje tržaškega industrijskega sektorja je tudi sicer na splošno črno. Na cesti bi se lahko, kot znano, kmalu znašli tudi delavci tovarn Wärtsilä in Flex.

Sklad WRM je sicer tako kot za prvotno odpuščene predlagal simbolno finančno vsoto, neke vrste manjšo odškodnino za prekinitev delovnega razmerja, kar sindikati cenijo, saj to nikakor ni obvezno. Ni pa dovolj za zagotovitev prihodnosti zaposlenih, ki so v glavnem starejši od 50 let.

Številne med njimi so ženske, ki bodo težko našle drugo službo, v pokoj pa ne bodo šle tako kmalu, je zaskrbljena sindikalistka. Tudi zaradi specifike njihovega dela, usposobljenosti za obdelavo suhomesnatih izdelkov. Obzorje tržaškega industrijskega sektorja je tudi sicer na splošno črno. Na cesti bi se lahko, kot znano, kmalu znašli tudi delavci tovarn Wärtsilä in Flex. Pršutarna z dolgo zgodovino je v težave zabredla konec leta 2019, ko je tedanja lastnica, družba Kipre, sporočila, da jo bremenijo dolgovi v višini 130 milijonov evrov. Nepremičninski sklad WRM je v reševanje vskočil januarja 2020, decembra lani pa je večinski delež tovarne prodal družbi Rigamonti iz Valtelline, ki sicer slovi po bržoli. Sindikati ji očitajo, da je najprej izkazovala veliko zanimanje, potem pa se umaknila, ker naj bi bilo povpraševanje po kuhanih pršutih premajhno. Doletela jih je skratka podobna usoda kot hrenovke pred njimi.

Danes se bodo sindikalisti sestali z vodstvom podjetja, potem pa bo na vrsti še skupščina delavcev.

Vesna Pahor, Primorski dnevnik


Najbolj brano