“Z zeleno barvo se Krasa ne da pobarvati”

“Lesna biomasa, ki so jo posekali, se hitro suši in predstavlja novo netivo za morebitne nadaljnje požare,” je včeraj pojasnil v. d. direktorja Zavoda za gozdove Janez Logar. Skupaj s Slovenskimi državnimi gozdovi v teh dneh na Krasu spravljajo posekana in požgana drevesa na največjem slovenskem požarišču in jih spreminjajo v sekance, ki jih bodo prodali, izkupiček pa dali lastnikom.

Na največjem slovenskem požarišču vseh časov te dni brnijo stroji 
za izdelavo sekancev, ki v eni uri izdelajo 90 kubičnih metrov 
sekancev. Foto: Leo Caharija
Na največjem slovenskem požarišču vseh časov te dni brnijo stroji za izdelavo sekancev, ki v eni uri izdelajo 90 kubičnih metrov sekancev. Foto: Leo Caharija

RENČE > Na največjem slovenskem požarišču vseh časov te dni brnijo stroji za izdelavo sekancev. Ekipa 20 zaposlenih iz Družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki gospodari z državnimi gozdovi, namreč spravlja med požarom posekana in od ognja poškodovana drevesa ter jih spreminja v sekance. Te bodo nato prodali, izkupiček pa predali lastnikom gozdov. V eni uri izdelajo 90 kubičnih metrov sekancev.

Dolga sanacija Krasa v več fazah

“Po požrtvovalnem delu gasilcev in prostovoljcev je sedaj na vrsti sanacija. Izvajamo sklep, ki ga je izdala civilna zaščita, in sicer moramo do 20. avgusta odstraniti vsa podrta in posekana drevesa, da se izognemo morebitnemu novemu izbruhu požara,” je včeraj v bližini renškega previsa povedal državni sekretar za gozdarstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darij Krajčič, ki si je ogledal delo na terenu.

90

kubičnih metrov sekancev izdelajo v eni uri

Darij Krajčič (foto: Leo Caharija)

“Na delu so ekipe Slovenskih državnih gozdov, ki odstranjujejo posekana drevesa, kar želijo lastniki sami odstraniti, pa lahko to storijo na svoj račun. Čas imajo do 8. avgusta, sicer bo to opravilo državno podjetje,” je še razložil. Izkupiček od prodaje sekancev bodo razdelili lastnikom glede na površino lastnine vsakega posameznika.

Darij Krajčič

državni sekretar za gozdarstvo

“Do konca septembra mora Zavod za gozdove pripraviti sanacijski načrt, v katerem bo predviden način obnove požarišča, kako narediti Kras spet tak, kot smo ga poznali, česar pa se ne da narediti v enem tednu niti enem mesecu. Z zeleno barvo se tega ne da pobarvati.”

Naslednja faza pa bo napočila s prvim oktobrom. “Do konca septembra mora Zavod za gozdove pripraviti sanacijski načrt, v katerem bo predviden način obnove požarišča, kako narediti Kras spet tak, kot smo ga poznali, česar pa se ne da narediti v enem tednu niti enem mesecu. Z zeleno barvo se tega ne da pobarvati,” je sklenil in dodal, da bo potrebnih več let za to sanacijo. Na ministrstvu bodo pripravo načrta spremljali in nudili vso podporo.

Lesna biomasa kot novo netivo

Zaposleni na Zavodu za gozdove so bili aktivno vključeni tako v gašenje požara kot v sanacijo požarišča. Vršilec dolžnosti direktorja zavoda Janez Logar je opisal, da so koordinirali sekače na terenu, sedaj pa so v fazi čiščenja lesne biomase, ki so jo posekali ob dostopnih poteh in na presekah. “Lesna biomasa, ki so jo posekali, se hitro suši in predstavlja novo netivo za morebitne nadaljnje požare,” je pojasnil, zato jo morajo do 20. avgusta odstraniti. “Preseko smo popisali in ugotovili, da znaša 50 hektarov na 1156 parcelah, skupna količina lesne mase pa je 5000 kubičnih metrov,” je še ilustriral.

Kot je zatrdil, je zavod že začel z izdelavo sanacijskega načrta. Pomagali si bodo tudi z zračnimi posnetki požarišča, ki jih bo priskrbela vojska, ter vključili ostalo gozdarsko stroko in osnutek predstavili javnosti.

“Škode, ki je nastala v požaru, še ne moremo oceniti. Je velika, natančen znesek pa bo znan ob izdelavi sanacijskega načrta,” je zagotovil in še dejal, da bo 35 lastnikov zemljišč poskrbelo za odstranitev posekanih dreves iz svojega gozda.

V bližini renškega previsa so včeraj posekana drevesa in sečne ostanke predelovali v sekance. (foto: Leo Caharija)

Prednost pri odstranjevanju lesa dajejo lastnikom

“Na terenu dajemo prednost lastnikom, da sami odstranijo les. Kjer pa lastniki niso izkazali zanimanja, bomo to opravili mi,” je včeraj dejal Miha Zupančič iz Slovenskih državnih gozdov. “Naše ekipe sortirajo vrednejšo hlodovino od manj vrednega lesa. Večina lesa je poškodovanega, zato ga spreminjamo v sekance. Donos od prodaje bomo nakazali lastnikom v skladu z oceno, ki jo bo predstavil Zavod za gozdove,” je še ilustriral.

V najmanjši meri je delež posekanega gozda v državni lasti, več ga je v zasebni in občinski lasti. Zupančič verjame, da bodo do 20. avgusta zaključili z deli, zato so angažirali sodelavce iz vse Slovenije. V kolikor bo potrebno, pa bodo povečali njihove ekipe na terenu.


Najbolj brano