S črpanjem, kot ga še ni bilo, je Istra na “varni strani”

Skorajda neposredno s prizorišča požara na Krasu so se vojaške in gasilske avtocisterne pripeljale v Planino, od koder so včeraj začele z rednimi prevozi vode iz reke Unice v vodarno Rižanskega vodovoda v Cepkih. “Hvala iz srca. Naš klic na pomoč je bil še pravočasen in odziv vseh, ki nam lahko pomagajo, tudi, tako da smo na varni strani,” je na dežju in z rosnimi očmi ob bregu reke Unice včeraj dejal direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj.

Črpališče  bo delovalo 24 ur na dan sedem dni v tednu, dokler bodo 
v Istri potrebe po dodatnih količinah vode.   Foto: Veronika Rupnik Ženko
Črpališče bo delovalo 24 ur na dan sedem dni v tednu, dokler bodo v Istri potrebe po dodatnih količinah vode.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

PLANINA > Akcija vzpostavitve črpanja vode iz reke Unice in njenih interventnih prevozov z avtocisternami do vodarne v Cepkih za zagotovitev zadostnih količin pitne vode za oskrbo Istre je bila hitra in učinkovita.

Domen Torkar z Uprave RS za zaščito in reševanje je pojasnil, da so tokrat prvič vzpostavili črpanje vode za potrebe vodooskrbe. Foto: Veronika Rupnik Ženko

V igri je bilo več postojnskih vodnih rešitev

David Penko, direktor javnega podjetja Kovod, ki skrbi za vodooskrbo v postojnski in pivški občini, je pojasnil, da so pri iskanju rešitve za zagotovitev dodatnih količin vode Istri preigrali različne možnosti, tudi prevoz že obdelane pitne vode iz Postojne, vendar bi bil odvzem tako velikih količin vode iz hidrantnega omrežja praktično nemogoč, saj bi lahko spraznil rezervoar. Tudi črpanje surove vode v zajetju Malni bi bilo vprašljivo zaradi omejenega volumna vodnjaka. Zato so se odločili, da se pomaknejo dolvodno in določili lokacijo ob reku Unici, kjer je voda dovolj globoka, hkrati pa je lokacija dostopna in nedaleč od avtoceste. Tudi glede kakovosti vode ni bilo posebnih zadržkov, sploh glede na sodobno tehnologijo ultrafiltracije, s katero bodo vodo v vodarni obdelali.

Naloga, kakršne še niso imeli

“Prvič doslej smo vzpostavil takšen sistem črpanja vode za potrebe vodooskrbe. Enote za prečrpavanje večjih količin vode so bile doslej organizirane predvsem za pomoč v poplavah, so pa že v preteklosti imele nekaj atipičnih nalog in so nanje pripravljene in zanje usposobljene,” je v posebnem štabu ob reki Unici poudaril Domen Torkar, koordinator črpanja z Uprave RS za zaščito in reševanje.

Potem ko so pod njenim vodstvom prejšnji teden v sodelovanju z javnimi podjetji za vodooskrbo določili lokacijo črpanja in konec tedna pripravili operativni načrt vzpostavitve črpališča in sistema prevoza vode, je celjska regijska enota za prečrpavanje večjih količin vode v sodelovanju z jamarji in predstavniki civilne zaščite v ponedeljek vzpostavila vse potrebno za začetek projekta. “Črpališče sestoji iz visoko zmogljive črpalke s kapaciteto 5000 litrov na minuto, kar zadostuje potrebam, skupaj z jamarji smo vzpostavili vrvni sistem, s katerim lahko reguliramo višino sesalne košare v reki, tako da lovimo primerno globino vode, in pa sam sistem cevovodov, s katerim črpamo vodo v avtocisterne ali iz vrha ali preko črpalke. Podoben sistem je tudi na lokaciji vodarne Cepki, kjer sodelujejo lokalni gasilci skupaj s predstavniki regijskega štaba CZ,” je razložil Torkar.

Ribiči težav na Unici (še) ne pričakujejo

O posegu v reko Unico je civilna zaščita obvestila tudi Zavod za ribištvo Slovenije, njihov ribiški čuvaj pa se je z načrtovanimi aktivnostmi seznanil tudi na terenu. “Dodatno je pregledal revir ter poskušal predvideti mesta, kjer bi lahko prišlo do nenadnega upada vodostaja. V tem primeru smo bili pripravljeni na izvedbo intervencijskega izlova ter posledično preprečitve škode na ribjem življu,” nam je pojasnil direktor zavoda Rado Javornik. Kot je še pojasnil, vsako dodatno črpanje vode ob že tako ekstremno nizkemu vodostaju, kakršnega praktično ne pomnijo, zmanjšuje pretok in omočenost struge. Znižuje se tudi količina kisika. Za ribe to predstavlja večjo gostoto na manjšem območju in dodaten stres, s tem pa tveganja za nastanek bolezni. “Predvidevamo, da do težav na reki Unici v tem trenutku še ne bo prišlo, vendar zagotovila ni. Vsekakor pa menimo, da bo ta ukrep zelo dobrodošel reki Rižani, če se bo s tem uspel zagotoviti vsaj do sedaj določen ekološko sprejemljiv pretok. Ta pretok je minimum, ki še zagotavlja ohranitev vodnih habitatov in s tem vsega življa v reki Rižani.”

Prevoze vode iz Planine do Cepkov bodo 24 ur na dan izvajali gasilci (včeraj je na pomoč priskočilo tudi PGD Idrija) in vojska, pa tudi zasebna podjetja. Foto: Veronika Rupnik Ženko

Tudi Janez Melanšek, poveljnik civilne zaščite zahodnoštajerske regije, nam je povedal, da se celjska enota za prečrpavanje vode s takšno nalogo srečuje prvič, medtem ko je nazadnje sodelovala pri poplavah na Celjskem pred nekaj leti. “Ne, črpalka medtem ni stala. Lani smo bili na mednarodni vaji v Romuniji, kjer smo enoto kot prvo med našimi enotami certificirali v okviru evropske civilne zaščite,” je poudaril Melanšek in in dodal, da so celjsko enoto poklicali na pomoč pri vzpostavitvi črpališča prav zato, ker velja za zelo izkušeno. “Pozorni smo bili predvsem na globino vode, saj morajo biti cevi najmanj pol metra po vodo, sicer prihaja do vrtinčenja, hkrati pa tudi ne pregloboko, da ne potegnejo kamenja.”

Edinstvena reka privablja ljubitelje muharjenja

Unica je ena bolj znanih evropskih, če ne svetovnih muharskih voda, ki s svojimi značilnimi meandri vijuga čez ravno tako edinstveno kraško Planinsko polje. Ribiči prihajajo iz vsega sveta, navdušujejo pa jih ravno nedotaknjenost reke in polja ter bogat ribji živelj, ugotavljajo na Zavodu za Ribištvo, kjer po epidemiji opažajo ponoven dvig zanimanja, obisk pa narašča predvsem zaradi ohranjenosti celotnega okolja ter miru, značilnega za pokrajino.

Ozko grlo kapacitete za prevoz vode

V Sloveniji imamo sedem enot za prečrpavanje vode, ki se bodo pri delu izmenjevale na 24 ur. Prav tako gasilske in vojaške ekipe, ki bodo nepretrgoma skrbele za prevoz. Ena cisterna za celoten krog od polnjenja do prevoza, praznjenja in povratka potrebuje približno dve uri in pol, kar pomeni približno devet prevozov dnevno na avtocisterno. Včeraj je bilo na delu prvih osem vozil s kapaciteto 10.000 litrov vode.

“Trenutno ozko grlo je v kapacitetah za prevoz vode, težko dosegamo pričakovane količine, ki so bile navedene v sklepu vlade (5000 kubičnih metrov, op. av.), ampak danes smo šele začeli in verjamem, da bomo z dnevi povečevali tudi zmogljivost transporta vode, ker sta obe lokaciji pripravljeni, da izvedeta pričakovano količino,” je poudaril Torkar.

1750

litrov na sekundo je bil včeraj pretok reke Unice

Direktor uprave RS za zaščito in reševanje Darko But pa je zagotovil, da bodo v prihodnjih dneh vključili tudi zasebna podjetja, z nekaterimi se tudi že dogovarjajo, sploh ker razpolagajo z večjimi avtocisternami zmogljivosti do 30.000 litrov.

V Cepkih vodo iz avtocistern prečrpajo v vodarno. Foto: Tomaž Primožic/FPA

Če bi iz reke Unice dnevno dejansko načrpali 5000 kubičnih metrov vode, bi to v pretoku reke pomenilo slabih 60 litrov na sekundo

V akciji 24 ur na dan sedem dni na teden

“Za nami je zelo naporen teden. Veliko gasilcev je bilo na terenu na Krasu, a ne glede na vse ,smo pripravljeni pomagati tudi v tem projektu. Izvedli smo povpraševanje med našimi društvi po velikih cisternah in društva so se prijazno odzvala,” je poudaril Franci Petek, poveljnik Gasilke zveze Slovenije. V Sloveniji je enajst večjih gasilskih avtocistern s kapaciteto 10.000 litrov in vse se bodo postopno vključile v prevoze. Po potrebi pa bodo vključili tudi manjše.

Slovenska vojska pomaga s štirimi avtocisternami, ki so v prejšnjih dneh na Kras dovažale v glavnem vodo za bazene, iz katerih so vodo zajemali helikopterji. “Ekipa, ki zagotavlja nepretrgano rotacijo, je sestavljena iz 14 pripadnikov in pripadnic, ob tem pa zagotavljamo tudi logistično podporo celotnemu projektu. V postojnski vojašnici nudimo prenočišča in prehrano,” je povedala podpolkovnica Nina Raduha.

Cilj je izogniti se redukcijam

“V imenu kolektiva Rižanskega vodovoda, naših lastnikov, vseh štiri istrskih občin, naših občanov in občank se zahvaljujem, da smo bili slišani, ker je bilo resnično težko. Hvala vladi, obema ministrstvoma, za okolje in za obrambo, Upravi RS za zaščito in reševanje, njemu direktorju, direktorju Kovoda, s katerim smo šli po trasi, našli primerno lokacijo in definirali vse potrebno, hvala vsem fantom in dekletom tukaj na terenu, ki so kakorkoli vključeni v organizacijo,” hvaležnosti ni skrival direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj in dodal, da je njihov edini cilj uporabnikom še naprej zagotavljati zdravo pitno vodo na sleherni pipi. S pomočjo vode iz reke Unice bodo namreč v kritičnih razmerah poskušali zagotavljati manjkajoče količine zaradi nižanja podtalnice Rižane in omejenih količin odvzema iz drugih virov (Gabrijeli, Klariči, Gradole) in se tako izogniti redukcijam. V Rižanskem vodovodu so ocenili, da bi jim lahko zmanjkalo do približno 5000 kubičnih metrov na dan, kolikor bi jih lahko z vključitvijo večjega števila avtocisterna zagotovili iz reke Unice. Črpanje je v skladu s sklepom vlade, ki je za vse aktivnosti predvidela 2,8 milijona evrov, načrtovano do konca avgusta z možnostjo podaljšanja, bo pa seveda odvisen od razmer.

Vse obstoječe omejitve in prepovedi, s katerimi se je poraba vode v Istri v zadnjih tednih zmanjšala s 430 na približno 350 litrov na sekundo, kar je verjetno najnižja meja porabe, ostajajo v veljavi še naprej.

Če bo prišla še pomoč v obliki dežja - včeraj ga je bilo glede na presušenost premalo - bo še nekoliko lažje.

To je šele etapna zmaga

A to so kratkoročni interventni ukrepi ali, kot se je izrazil Pregelj, etapna zmaga. Bo pa treba zmagati tudi tekmo in to z srednjeročnimi ukrepi, ki morajo zdaj prav zares slediti. Po redukcija leta 1986 se je, kot je spomnil, sprožil val investicij, a so se prehitro končale. Rešitev problematike vodooskrbe Istre je po Pregljevem mnenju v nacionalnem interesu. “Politične barve tu ne sme biti. Lahko so v preteklosti posamezni projekti dobili političen predznak, toda dajmo te predznake izbrisati. Končna rešitev je zagotovo vsota različnih rešitev, pri čemer morajo biti vodni viri med sabo tudi nadomestni. Tudi vodni vir Klariči, za katerega sem pred dnevi rekel, da je edini zanesljiv vir, je bil že čez štiri ure ogrožen s požarom. Kras bi lahko ostal brez vode mi pa brez njihovih 100 litrov na sekundo. Danes si niti ne predstavljamo, na kakšen način so viri lahko ogroženi in zakaj potrebujemo alternative. Nujno je povezovanje vseh vodovodnih sistemov, zato je treba premagati regijske in občinske meje in si pomagati,” je pozval.

Na novo oblikovana delovna skupina za reševanje problematike vodooskrbe Istre se bo na ministrstvu za okolje in prostor prvič sešla danes.


Najbolj brano