Odvisnost od vode se pokaže, ko je ni
V prihodnjih dneh, ko se bo vročinski val po napovedih še krepil, o konkretnejših padavinah pa za zdaj le sanjamo, bomo lahko spremljali (ali občutili), kako daleč bo šla stiska z zagotavljanjem pitne vode v Istri. Suša in pomanjkanje vode sta marsikaterega pridelovalca zelenjave na Goriškem tudi že prikrajšala za letošnji pridelek, saj je ostal namakalni sistem Vogršček zaradi okvare tretje od petih črpalk za nadomestno črpanje iz reke Vipave brez vode. Na Vipavo kmetje tudi sicer ne bi mogli računati, saj je njen pretok padel pod ekološki minimum.
Kako pomembna je voda, se zavemo šele, ko je začne zmanjkovati. In zdaj je panika. Sanacija akumulacije Vogršček se vleče že tri leta, kar je nedopustno. O tem, na kakšen način rešiti oskrbo s pitno vodo v Istri, se tudi govori že leta. In ob vsaki menjavi vlade se začne zgodba od začetka. Z novimi pogledi in preden se birokratski aparat premakne, so že nove volitve in novi ljudje in gre vse spet od začetka.
K temu, da bo vode v prihodnjih kritičnih dneh dovolj, lahko z varčno uporabo nekaj prispeva prav vsak od nas. Če vsak privarčuje nekaj litrov dnevno, se lahko to že zelo pozna.
Živimo v časih, ko tako počasno mletje ni več sprejemljivo. Rešitev se je treba lotiti takoj. Voda je bogastvo. Ni samoumevna. Pri nas je skoraj vsa deževnica speljana v meteorne kanale in tako rekoč odteče, ne da bi imeli kaj od nje. Tej vodi bi bilo treba omogočiti pot do podtalnice ali jo zajeti. Spodbujati in nagrajevati bi morali vse, ki vodo tako ali drugače prestrežejo in ponovno uporabijo. To, da s pitno vodo namakamo ali peremo avtomobile, je privilegij, ki se mu bo treba odpovedati. Tako vsaj kaže. In prav nič narobe ne bi bilo, če bi za namakanje in še kakšne druge namene uporabljali vodo, ki relativno čista odteče po uporabi.
Suša, ki se ponavlja že leta, ni udarila le Istre in Goriške, ampak širše območje države. In na državi je, da čim prej pripravi neko strategijo, kako se ji zoperstaviti - kako ujeti čim več vode, poskrbeti za več zajetij, za ponovno uporabo vode v čim večji meri. Dobrih praks iz tujine ne manjka. Znanje in tehnologija obstajata. Evropski denar za pametne projekte tudi. Spremeniti bo treba zakoreninjena prepričanja in poglede do določenih praks. Tudi na področju okoljevarstva, saj prihajajo časi, ko bo treba poskrbeti tudi za preživetje ljudi, ne le za njihovo komoditeto in dobrobit. S pametnimi potezami in ukrepi je verjetno mogoče zagotoviti, da bo vode v vseh obdobjih dovolj za ljudi, rastline in živali. K temu, da bo vode v prihodnjih kritičnih dneh dovolj, pa lahko z varčno uporabo nekaj prispeva prav vsak od nas. Če vsak privarčuje nekaj litrov dnevno, se lahko to že zelo pozna.