V pričakovanju novih poglavij

Jazz festival Piran - Portorož je v izteku. Štiridnevni program, ki je bil zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa, je v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini ponudil osem koncertov raznorodne glasbe, sredi julija pa bodo prireditev sklenili s še enim koncertom velikega formata.

Jazz festival Piran - Portorož je otvoritveni sredin večer podčrtal z vibracijami Južne Amerike: prireditev je odprla naša zasedba Bossa de Novo, ki je, tokrat z gostujočim trobentačem Tomažem Gajštom, predstavila tudi skladbe z novega albuma Twist. Vrhunsko raven festivala pa je postavil naslednji nastopajoči, kubanski pianist Ivan 'Melon' Lewis, grammyjev nagrajenec, ki je v Avditoriju odprl nebesa jazz glasbe. Izredno uigrano zasedbo, ki se je v Sloveniji prvič predstavila, so sestavljali kubanski prvokategorniki, živeči v Evropi. Izjemnemu pianistu so se na odru pridružili še saksofonist Roman Filiú, nekoč tudi član slovitih Irakere, kontrabasist Reiner Elizarde in bobnar Lukmil Perez. Izredno razpoloženi jazz mački so predstavili glasbo novega, nagrajenega albuma Voyager. Neverjetno in nepredvidljivo potovanje med latinom in sodobnim, novim jazzom je kljub zahtevnim glasbenim strukturam ohranjalo gibkost in igrivost zasedbe, ki je z mojstrsko kolektivno igro navduševala.

Med glasbenimi svetovi

Četrtkov večer je vabil ljubitelje bluesa, a marsikaterega pravovernega sledilca te zvrsti je koncert avantgardnega Newyorčana Elliota Sharpa presenetil, saj je njegov izrazni spekter zelo širok in je dinamika bluesa le eden izmed njegovih glasbenih izrazov. 71-letni kitarist, pravzaprav multiinstrumentalist, namreč vse življenje krmari med konstantno spreminjajočimi se glasbenimi svetovi in v iskanju novih zvočnih horizontov. V Avditoriju je nastopil v triu, z bobnarjem Andreo Centazzom, sicer doma iz sosednjega Vidma, ki že desetletja živi v ZDA in ki se je v zgodovino glasbene kreative New Yorka, podobno kot Sharp, zapisal že v 70. letih, ter basistom Bradom Jonesom.

Drugi polčas je ponudil tradicionalni blues britanske scene. Večkrat nagrajeni kitarist Matt Schofield je eden najvplivnejših bluesmanov svoje generacije in prvi kitarist, ki je bil sprejet v Britansko dvorano slavnih (British Blues Awards Hall of Fame). Triu, ki ga je podčrtal zvok hammonda Jonnyja Hendersona, se je na odru nekajkrat pridružila odlična newyorška blues pevka Christine Tambakis, ki je energično fraziranje barvala z gospel vokalom in s Schofieldom na odru izvedla fantastične duele.

Ameriškemu saksofonistu Kennyju Garrettu, ki je odprl petkov oder, smo v zadnjih letih v naši bližini nekajkrat prisluhnili. Garrett je še eden tistih glasbenikov, ki so v svet Velikih iniciacijsko vstopili z Milesom Davisom v njegovem zadnjem obdobju. Slišali smo ga tudi na Milesovem koncertu v Ljubljani leta 1991. Tokrat je v Portorožu predstavljal svoj nov, z grammyjem nagrajeni album Sounds from the Ancestors, ki odraža zgodovino jazza, r&b-ja oziroma gospela iz njegovega rodnega Detroita. Poklon tradiciji svojih prednikov je Garrett zasnoval kozmopolitsko in s kvintetom čustveno nagovoril občinstvo Avditorija, ki je s stoječimi ovacijami nagradilo nastopajoče.

V piranskem gledališču Tartini se je v izteku petkovega večera začela “fiesta latina violina” z zvezdnikom latinjazza, kubanskim violinistom Alfredom de la Fejem in njegovim oktetom. Menda se je ob vročih ritmih salse in dodobra razgretem teatru plesalo in norelo do zgodnjih jutranjih ur.

Bogato, a češnja na torti še prihaja

Sklepna sobota je v Avditoriju napovedovala večer tanga s francoskim mojstrom akordeona Richardom Gallianojem in njegovim triom. Pa so se v globalni zmedi časa, ki ga živimo, stvari zasukale drugače: zaposleni v letalski družbi Air France so namreč prav v soboto stavkali in tako sta Gallianojeva glasbena kolega, kitarist Adrien Moignard in basist Philippe Aerts, ostala doma. Harmonikar je nekoliko preoblikoval program in suvereno izvedel solo koncert, ki je polno dvorano prestavil v drugo dimenzijo. Virtuozne izvedbe njegove nove musette ga namreč postavljajo ob bok Piazzolli, dolgoletnemu prijatelju, ki je na enak način moderniziral tango. Ob legendarnih Piazzollovih Oblivionu, Libertangu in drugih se je Galliano poklonil tudi Chetu Bakerju; njegovo balado My Funny Valentine je odigral na ustni harmoniki.

Štiridnevje vrhunske raznolike glasbe, ki jo je ponudil Festival Piran - Portorož, se je s piransko funky zabavo čikaškega trobentača in pevca Boneyja Fieldsa, s svojim septetom je tokrat prvič nastopil v Sloveniji, končalo v zgodnjih urah nedeljskega jutra. A festivalsko češnjo na torto letošnjih piranskih jubilejev bo 14. julija postavil sloviti Gilberto Gil - z novo brazilsko zgodbo Nos a gente bo zaokrožil festival, ki se je z južnoameriško glasbo tudi začel.

Ob našem morju se je tako zgodil festival, ki se s svojim programom postavlja ob bok velikim tradicionalnim tovrstnim dogodkom, kakršna sta, v naši bližini, recimo, krminski Jazz&Wine of peace ali Udin&Jazz v sosednjem Vidmu. Z nizom koncertov vrhunskih imen svetovnega jazza se je tako, po zaslugi umetniškega vodje festivala Braneta Rončela ter organizatorjev Avditorija Portorož in Občine Piran, tudi pri nas odprla nova zgodba, ki lahko s svojo odličnostjo sooblikuje in dvigne raven kulturne in turistične ponudbe občine Piran. Nestrpno pričakujemo nova poglavja.

Mojca Maljevac, Radio Koper

---