Jaz, ti, ali vsi? Odgovor in obnašanje sta predvidljiva.

Večina ljudi po dveh letih prepovedi spet sproščeno diha. Po prepovedih, omenitvah in mračnjaštvu smo znova sproščeni. Kar pa še ni bianco menica za zavračanje vseh vrst previdnosti, ki ohranjajo zdravje vsakogar in vseh, kot to zdaj napačno dojemajo mnogi, ki prezirljivo prisegajo, da nobenih vnovičnih omejitev ne bodo več upoštevali. Koronačas je spremenil nekatere vzorce obnašanja, kar ustvarja vse več skrajnih egoistov, ki vidijo le sebe in so za izpolnitev svojih ciljev pripravljeni iti celo prek trupel. To pa

izničuje dobre namene za dobro vseh.

“Ne morejo biti kriza, vojne, draginja, revščina, lakota, pomanjkanje vseh vrst vrednot in potrebščin izgovori za zlo in zlonamernost, za povzročanje škode drugim, za vse hujši egoizem in neupoštevanje ter nespoštovanje drugih. Na vse to bi se okolica vedno in povsod morala odločno odzvati, to obsojati, preprečevati ter javno izpostavljati kot nedopustno.”

Nihče ne zna podrobneje pojasniti, kaj se je zgodilo s posamezniki in družbo, da smo postali skupnost skrajno egoističnih individualistov, ki ne znajo, nočejo in ne zmorejo spoštovati potreb razširjene družine, staršev in otrok, soseske, skupnega dobra v lokalni skupnosti in državi. Egoistični vzorci obnašanja niso značilni le za našo in evropsko družbo. Ta pojav zaznavajo v vseh razvitih družbah. V ZDA se agresivni vzorci z asocialnim vedenjem zadnje čase tako silovito stopnjujejo, da so izbruhi nasilja vse pogostejši in svet vse pogosteje pretresajo grozljivi strelski pohodi po šolah.

Skoraj gotovo so neobičajne, dolgo trajajoče prepovedi in izolacija ter druge pandemske omejitve stopnjevale tudi slo po moči pri odločevalcih in z njo krepitev želje po popolnem nadzoru množic. S temi pojavi gre vštric nazadnjaška miselnost. Njen vrhunec je zadnja leta uzakonjanje prepovedi splava v vse več državah. Tudi v tistih, ki sodijo med razvite in najrazvitejše, kot se je to zdaj zgodilo v ZDA, kljub ogorčenju mnogih uglednih strokovnjakov in predsednika Bidna.

Sodoben, napredno misleči posameznik se ob tem zgroženo sprašuje, kako je kaj takšnega dandanes sploh še mogoče in zakaj nazadnjaške klike ter odločevalci ljudem tako agresivno te prepovedi vsiljujejo v tretjem tisočletju, ki je vrhunec v razvoju človeštva. V prihodnosti bodo morali na to vprašanje odgovoriti dobro usposobljeni sociologi, psihologi, psihiatri, zgodovinarji in politični analitiki. Vsekakor napredna miselnost, in ni je malo, zavrača in nasprotuje okostenelim, srednjeveškim mračnim vzorcem življenja in prepovedim, katerih naklep je imeti nadzor in obvladovati življenje vseh, še zlasti žensk, ki so po njihovo moškim neenakovredna bitja, ki nimajo pravice same odločati o sebi, o svojem življenju in braniti nedotakljivost svojih teles. Takšna zavržna nedopustna dejanja so plod grobega barbarstva in skrajnega nazadnjaštva. Se nam obeta povratek mračnega srednjega veka? Bo napredno misleči del človeštva to dopustil? In to kljub splošnemu napredku?

Kdo mora nujno zaustaviti to nevarno škodljivo nazadnjaštvo? Zagotovo vsi, ki nam je mar skupno dobro, skupna prihodnost in si prizadevamo za kakovostnejši jutri, za katerega je treba v neki meri žrtvovati lasten mir in stopiti iz lastne lažne cone udobja ter ugodja. Da je res tako, dokazujejo znani borci za pravice človeštva, ki jih je na zgodovinskem seznamu doslej že zelo veliko.

Je bil koronačas namerno usmerjen v prestop v nazadnjaštvo? Res je močno zaznamoval naša življenja, družbo in svet, zagotovo pa ni ciljal na oživljanje in povratek mračne preteklosti. Se je pa to zgodilo deloma zato, ker je v glavah mnogih, tudi tistih na oblasti, sprožil vse, kar je lahko slabo in najslabše. Res je pri nekaterih spodbudil tudi veliko najboljšega. A žal so ti dobri in čuječi posamezniki redkejši in imajo tudi manj družbenega vpliva ter moči, ko gre za sprejemanje odločitev. Žal je koronačas tudi v glavah nekaterih državnikov - trinogov, zaslepljenih z oblastjo, okrepil občutek neizmerne vsemogočnosti krojiti usodo vseh in vsakogar. Kar je sprožilo tudi tisto skrajno najslabše - nove vojne.

Ne morejo pa biti zdaj in v bližnji prihodnosti kriza, vojne, draginja, revščina, lakota, pomanjkanje vseh vrst vrednot in vse več nujnih potrebščin izgovori za zlo in zlonamernost, za povzročanje škode drugim, za vse hujši egoizem in nespoštovanje drugih. Na vse to bi se morala okolica ves čas odločno odzivati, take poskuse preprečevati in jih jasno označiti za nedopustne. Ne glede na to, ali gre za majhna ali obsežna nesprejemljiva dejanja. Prav zaradi prevelike tolerantnosti okolij postajajo taka dejanja pri nekaterih običajen vedenjski vzorec.

Za primer omenimo nekaj ravnanj, ki so pogosta. Primer starejšega moškega v čakalnici ambulante v enem primorskih zdravilišč je primer skrajnega egoizma in nespoštovanja drugih. Prikoračil je v polno čakalnico in takoj potrkal na vrata ambulante ter se zrinil vanjo, čeprav velja, da se ne trka, saj naročene sestra sama kliče naprej. Res ga je odslovila v čakalnico, a je že po treh minutah znova vdrl k njej z namenom preriniti se do zdravnika, ki bo vsak čas odslovil pacienta iz svoje ordinacije. Njegovo obnašanje je razjezilo enega od čakajočih, ki je jadrno potrkal in sestro opozoril, da čaka že več kot uro. Zato je sestra vsiljivca spet poslala v čakalnico, tam pa je začudeno opazoval tistega, ki je se je jezil in debelo gledal njegov razburjeni obraz ter vse ostale. Povsem neprimerno je tudi, kadar na parkirišču nekdo potrpežljivo čaka, da bo parkirani avto odpeljal iz boksa, pa ga predrzno prehiti vsiljivec, ki se nevarno vrine na ravnokar prosto mesto. Tudi v trgovinah v vrstah pred blagajnami se nekateri nestrpneži nesramno vrivajo naprej, češ da imajo le enega ali dva izdelka in bi jih že zato vsi morali spustiti naprej.

Če bi vsi vpleteni v taka dejanja jasno in glasno dali vedeti, da takih vsiljevanj ne tolerirajo, ker so nedopustna, bi morda ti egoisti le dojeli, da je njihovo obnašanje skrajno nesramno. Se pa zastavlja vprašanje, kako so jih doma vzgajali njihove mame in očetje? Zakaj jih niso lepega vedenja učili že od malih nog? Zakaj jih nihče v družini ni začel opozarjati na to, kaj je nedopustno, že ob prvih izbruhih egoizma?


Preberite še


Najbolj brano