Sadež večne mladosti

Sredi tedna sem bila poslovno v Novi Gorici. Pa so me zamikale marelice, ki so te dni v Goriških brdih v polni rodnosti. Poklicala sem enega največjih pridelovalcev češenj in marelic Aleksija Mavriča iz Kojskega. “Ti kar pridi,” je rekel, “saj jih ravno pakiram.” In res je Aleksij ravno ročno pregledoval marelico za marelico, saj gredo v prodajo, kot je pojasnil, samo najboljše in najlepše.

Ko sem potešila prvo sladko strast po marelicah, me je Aleksij Mavrič s svojim terencem odpeljal po strmem bregu navzdol do sadovnjaka. Joj, me je bilo strah, ko naju je premetavalo po razriti poti! “Če bi prišla prejšnji teden, bi videla, kako je bilo tu v novem delu sadovnjaka vse rdeče od prvih marelic.” No, imena sorte si nisem zapomnila, ker je Aleksij naštel kar nekaj sort, ki jih prideluje. In vsaka je za nekaj dobra; dozorevajo pa sorta za sorto. “Tiste za marmelado še niso zrele,” je pojasnil. “Boš morala priti še enkrat.”

Zaščita celotnega telesa

Za človeka so marelice eden najboljših virov antioksidativnih snovi za zaščito celotnega telesa. Med antioksidanti so rekorder po vsebnosti naravnega vitamina A, ki nastane iz karotenoidnih snovi v kožicah in tudi v mesu marelic. Med karotenoidi prevladujejo betakaroten, gamakaroten, kriptoksantin in likopen.

Med antioksidanti so marelice rekorder po vsebnosti naravnega vitamina A, ki nastane iz karotenoidnih snovi v kožicah in tudi v mesu marelic.

Zaradi obilice vitamina A odločno varujejo oči in kar za 40 odstotkov preprečujejo možnost nastanka sive mrene. Oči tudi sicer potrebujejo zelo veliko vitamina A za nastanek barvila rodopsina. Pri vsakem svetlobnem dražljaju se nešteto molekul rodopsina razgradi, toda v bliskoviti biosintezi nastanejo iz beljakovin in vitamina A nove molekule rodopsina, ki se spet razgradi ob svetlobnem dražljaju. In to se nenehno ponavlja. Če nam primanjkuje vitamina A, se to ne more zgoditi in oči pešajo; zamašijo se solzni kanali, roženice se osušijo in nas pečejo in vname se veznica.

Podobno so z raziskavami ugotovili, da uživanje veliko naravnega betakarotena, provitamina A, za eno tretjino zmanjša nevarnost za srčni infarkt. Vitamin A iz marelic ščiti sluznice in spodbuja nastajanje sluzi. Prav tako vitamin A v marelicah zmanjšuje škodljive vplive kajenja na sluznico v pljučih. Če vitamina A primanjkuje, nam sluznice poroženijo, kar lahko ob dolgotrajnem stanju privede do raka. Marelice so bržkone prav zaradi vitamina A nepogrešljive za spolnost in plodnost. Sluznice spolnih organov potrebujejo vitamin A, da se ne izsušijo. Pomanjkanje pri moških vodi tudi v pomanjkanje sperme, pri ženskah pa v spolno hladnost.

Vitamin B3 za energijo

Se vam je kdaj zgodilo, da ste bili zvečer sitni in utrujeni, pa čez dan niste nič težkega in pametnega počeli? Manjkal vam je namreč vitamin B3, ki skrbi, da hrano “pokurimo”. Rešitev so marelice, ki imajo veliko tega vitamina. Če jih kombiniramo še s (kozjim) sirom ali sirotko, bomo dobili energije na pretek.

Marelice so še zlasti dobrodejne za vse, ki so nenehno utrujeni, brezvoljni in malodušni, brez elana in vedrine. Če povečajo uživanje marelic zdaj, ko je njihova sezona na vrhuncu, bodo popravili marsikaj od prej neštetega.

Prava vitaminska bomba

Likopen je eden najbolj učinkovitih nevtralizatorjev prostih radikalov in varuje kožo, kar je še zlasti dobrodošlo med poletno izpostavljenostjo soncu. S kuhanjem se sprosti še več likopena in beta karotena, zato je pravilno pripravljena marelična marmelada izvrstno in zelo zdravo živilo. Marelice s svojimi antioksidanti tudi preprečujejo poškodbe očesnih tkiv, saj zavirajo delovanje prostih radikalov.

V marelicah je tudi veliko vodotopni flavonoidov in vitamina C. Slednjega imajo celo več kot pomaranačne in mandarine. Obilo je tudi drugih vitaminov, med njimi iz skupine B, zlasti B1 za spomin, B2 za energijo in zoper utrujenost, B3 za pomirjanje in spanje, B5 zoper stres, vitalnost in lepe lase, B9 zoper paniko in depresijo. Med minerali oziroma rudninskimi snovmi prevladuje kalij, ki je izredno dober za srce in ožilja. Zraven so še kalcij, fosfor in železo, ki v kombinaciji z bakrom v njih preprečujeta slabokrvnost, in kobalt, ki zvišuje količino rdečih krvničk. Poleg tega vsebujejo marelice veliko sadnih kislin, predvsem jabolčne in citronske kisline. Marelice imajo namreč veliko naravne salicilne kisline, zato so naravno “zdravilo” zoper migreno in glavobole.

Marelice preprečujejo raka in pomagajo pri hujšanju

Mnogi viri navajajo, da marelice preprečujejo raka. Te trditve temeljijo na ugotovitvi, da je v marelicah tudi kalcijev D-glukarat. To je oblika glukarične kisline, ki v jetrih skrbi za nevtralizacijo presežkov estrogena in drugih steroidnih hormonov, zato resnično lahko preprečuje nastanek raka na dojkah, materničnem vratu, jajčnikih in na prostati pri moških. Prav tako vsebuje geraniol, klorogensko kislino in kvercetin, ki jih tudi uvrščajo med snovi, ki preventivno delujejo proti raku.

Čeprav so sladke, imajo marelice malo kalorij, a veliko vlaknin. V 100 g marelic je v povprečju samo 54 kilokalorij. Hkrati pa nam dajo veliko izkoristljive energije, saj vitamini skupine B poskrbijo, da hrano dobro pokurimo. To pomeni, da marelice pomagajo hujšati.

Marelice ščitijo vse leto, saj tudi suhe prav nič ne izgubijo svojih zaščitnih snovi, le vodo. Morda jim tudi zato pravijo sadež večne mladosti, saj zavirajo proces staranja in krepijo dobro počutje, tudi oslabelih bolnikov, spodbujajo presnovo in boljši vid, zaradi mangana pa varujejo kosti pred osteoporozo.

Med poletnimi sadeži marelice najbolje poskrbijo za mladost. Marelice polepšajo kožo, lase in nohte. Če ste pevci, zagotovo veste, kako marelice pomagajo pri suhem grlu, ko ostanete brez glasu. Marelice imajo količinsko več vitaminov in mineralov kot drugo sadje in so v pomoč pri vseh dietah za krepitev telesa. Skratka: marelice pomlajujejo od glave do pete, od znotraj in od zunaj. Zaradi vsega naštetega marelice budijo raziskovalno strast znanstvenikov, še zlasti, ker so ugotovili, da domačini v gorah Karakoruma, ki uživajo zelo veliko marelic, živijo v povprečju deset let več kot prebivalci sosednjih pokrajin, kjer marelic ni.

Marelični žepki iz listnatega testa

Potrebujemo: zavitek listnatega testa (250 g), eno jajce, marelična marmelada, 6 svežih marelic, rjavi sladkor, cimet in maslo.

Priprava: listnato testo razvaljamo in narežemo na 12 kvadratov velikosti 10 krat 10 cm. Kvadratke zložimo v pekač, obložen s papirjem za peko. Robove premažemo z beljakom. Na vsak kvadrat damo žlico marelične marmelade in polovico marelice ter vse skupaj potresemo s sladkorjem in cimetom. Nato nasprotna vogala kvadrata prepognemo skupaj, da nastane žepek. Žepke premažemo s stopljenim maslom in pečemo 20 minut na 200 stopinjah Celzija.

Ledena zloženka

Potrebujemo: 0,5 kg dozorelih marelic, lonček albuminske skute, lonček borovnic, pol skodelice vode, pol skodelice sladkorja, lonček smetane za stepanje, vaniljev sladkor, limonin sok, lističi melise.

Priprava: marelice razkoščičimo, narežemo in damo v vodo. Zavremo in pustimo med mešanjem vreti na nizki temperaturi okrog osem minut. Ko nastane mehka masa, vmešamo sladkor ali med, ko se masa ohladi. Mešanico ohladimo, nato pa zlagamo: na marelično maso skuto, nato marelice, spet skuto in na koncu borovnice. Čez damo stepeno smetano, prelijemo z medom in okrasimo z lističi melise. Zelo dobro je, da ta zloženka stoji nekaj ur v hladilniku ali pa nekaj minut celo v zamrzovalniku. Sladica ima zanimiv preplet več vrst antioksidantov za kožo in oči v poletnem času, pa še mineralni in vitaminski skupaj z odličnimi beljakovinami za vse tiste, ki jih pogosto doleti herpes.

---