Za naravno obalo med Izolo in Koprom

“Biotska raznovrstnost je edino zagotovilo za nadaljnji obstoj. Kot družba moramo v dobro zanamcev prenehati s tekom na kratke proge. Na Luni ne moremo preživeti, a če bo šlo tako naprej, bo Zemlja postala Luna,” je na včerajšnjem Dnevu za morje, že četrtem takšnem dnevu, slikovito opozoril direktor Zavoda RS za varstvo narave, mag. Teo Hrvoje Oršanič.

 Foto: Tomaž Primožič/FPA
Foto: Tomaž Primožič/FPA

IZOLA > Dogodek so pripravili ob svetovnem dnevu oceanov in posebno pozornost namenili priobalnemu pasu med Koprom in Izolo, saj je v zadnjem obdobju prav na teh treh ali štirih kilometrih največ pritiskov. Izolska in koprska občina želita tam urediti kopališča, pomole, priveze za plovila, lokalni pomorski promet ... V ta namen sta januarja 2018 napovedali skupno pripravo regionalnega prostorskega načrta in naznanili, da ga bosta pripravili v dveh letih, do vključno leta 2020 torej. Postal naj bi del Pomorskega prostorskega plana (PPP) Slovenije in vključeval biotsko pestrost. Država je PPP izdelala, v veljavi je od julija lani, regionalnega načrta za staro obalno cesto pa še ni in po informacijah včeraj prisotnih naravovarstvenikov in drugih strokovnjakov ga niti ne bo, ker naj bi občini pripravili vsaka svoj prostorski akt.

Ohranitev naravne obale je nuja

“Sodelovanje občin je nujno,” je obžaloval mag. Robert Turk, ki je do nedavne upokojitve predstavljal piransko enoto zavoda za varstvo narave. Odločno se je zavzel tudi za to, da ohranijo obalo med Izolo in Koprom naravno, češ da je v koprski občini obala ostala naravna le še v ozkem delu med Žusterno in Moletom.

Vodstvo izolske občine o regionalnem prostorskem načrtu:

“V Izoli in Kopru ga nismo opustili, še vedno ga pripravljamo. V obeh občinah smo se pisno zavezali, da bomo skupaj načrtovali ureditev priobalnega pasu. Za manjše posege, kot sta ureditev kopalnih površin in postavitev urbane opreme, pa smo - da bi postopki hitreje stekli - v Izoli začeli pripravljati tudi lasten prostorski načrt, saj koprska občina svojega že ima.”

Podprla sta ga nekdanja sodelavka Tina Trampuš in Slavko Mezek iz Regionalnega razvojnega centra Koper. “Morje ob obalni cesti je mogoče že zdaj uporabljati, težnje po urejanje pomenijo urbanizacijo narave, ljudje pa potrebujemo naravo brez infrastrukture. Povečanje rabe vpliva na biotsko raznovrstnost,” je menila Trampuševa, Mezek pa: “Obalna cesta je lep primer, kako lahko prostor zaživi brez velikih posegov.”

Dr. Martina Orlando z Morske biološke postaje Piran je opozorila, da na morskem dnu med Izolo in Žusterno ni najti samo znanega zaščitenega rastišča morske trave pozejdonke in cimodoceje, ampak je na kamnitem dnu tudi “zdrav gozdiček” rjave alge. Alge, ki v zadnjih 20 letih v Sredozemlju nazaduje, tudi zato, ker so se čezmerno namnožile salpe in druge ribe, ki se prehranjujejo z njimi. Podoben gozdiček so imeli tudi ob piranski obali na Fornacciah, a so ga z obnovo kopališča izgubili.

Čakalne vrste za privez za barko

Direktor Uprave RS za pomorstvo, mag. Jadran Klinec, pa je opozoril, da je potrebno vzpostaviti ravnovesje med PPP, ki določa rabo obmorskega prostora z namenom ohranitve narave, in resolucijo o razvoju pomorstva, ki navaja pristanišča in druga območja, namenjena plovilom. “Čakalne vrste za privez so v vseh štirih istrskih občinah dolge. Po drugi strani predstavlja ureditev marin velik poseg in preoblikovanje tega, kar imamo. Potrebni sta previdnost in pragmatičnost,” je ocenil.


Komentar novinarja

Mirjana Cerin

Brez naravne obale niti morje ne bo več naravno

Včeraj, na mednarodni dan oceanov, so bila opozorila slovenskih naravovarstvenikov in drugih strokovnjakov tako jasna, da bolj ne bi mogla biti. “Slovensko morje je že pod stresom,” so naznanili in morje poosebili, saj grožnjo s stresom ljudje dobro razumemo, celo vsako leto bolj. Pritiski na približno tretjino Tržaškega zaliva in na nekaj več kot 40 kilometrov obale so ogromni, tako z vidika ribolova in prometa kot tudi urbanizacije, turizma, onesnaževanja ... Ker ni niti ...

Preberi več

Najbolj brano