Iz Saleža na Finsko
Življenje je kdaj pa kdaj čudno. Daniel Piculin je po rodu iz Saleža na Tržaškem. V športnih krogih je bil v začetku stoletja znan kot izvrsten jadralec. Jadral je pri Čupi. Z Jarom Furlanijem sta bila par v razredih 420, 470, 49er. Dosegala sta zelo dobre rezultate, ko pa so se šolska leta končala, je veter v jadrih splahnel. Poklic je zahteval svoje.
Daniel Piculin se je zaposlil v podjetju Wärtsilä v Boljuncu, z življenjsko družico Rebecco Ulcigrai pa ustvaril družino, ki se je s prihodom sedaj skoraj enajstletne Talise, osemletnega Liama in dveletnega Adana Tylerja v enem desetletju več kot podvojila. Lani je družina Piculin-Ulcigrai doživela pravi zemljepisni potres. Daniel se je preselil v več kot 2600 kilometrov oddaljeno mesto Vaasa na Finskem, ki ga s Trstom druži morje. Toplo obalo Jadrana je zamenjal s hladnim Baltskim morjem. Po nekaj mesecih so se mu pridružili še Rebecca in otroci. Najprej so živeli v mestu, februarja so se preselili v lastno predmestno hišo z vrtom, polnim snega, ki se je začel taliti šele maja. Nekajkrat so že občudovali tamkajšnje naravno čudo, severni sij.
Marca so časopisi pisali, da naj bi bila Finska najbolj srečna dežela na svetu. Daniel Piculin, žena Rebecca in otroci se na sever niso odpravili zaradi tega. Vzgib je bil drugačne narave, čeprav je bila želja po boljšem življenju v tej zvezi tehten argument, kot sta Daniel in Rebecca povedala v telefonskem pogovoru.
“Konec tedna Finci ne delajo, posvečajo se družini. Javne storitve so hitre, učinkovite, ne povzročajo stresnih situacij.”
Rebecca Ulcigrai
Zakaj ste se odločili za odhod iz Saleža na Finsko?
Daniel Piculin: “Že pred časom smo se nameravali preseliti v tujino in med pandemijo se je ta želja še okrepila. Na Tržaškem smo živeli dobro, a kar se prihodnosti tiče, smo imeli o Italiji dokaj pesimistično zaznavo. S preselitvijo sva z ženo želela otrokom nuditi večje in boljše možnosti, da bi postali državljani Evrope in sveta.”
Zakaj prav Finska?
“Podjetje Wärtsilä mi je ponudilo mesto z višjo vlogo, kar je predvidevalo preselitev v mesto Vaasa ob Baltskem morju.”
Kdaj ste začeli delati v podjetju Wärtsilä?
“Leta 2007 sem v Wärtsili opravil diplomsko nalogo iz inženirstva, in sicer raziskavo o vzrokih okvar posameznih delov motorja. Leto pozneje so me sprejeli v službo, postal sem laboratorijski tehnik. Po treh letih sem bil izvedenec za materiale, še dve leti pozneje sem postal odgovoren v laboratoriju za raziskave materialov, leta 2015 pa vodja tega laboratorija. To funkcijo sem ohranil do lani, ko me je podjetje povišalo v menedžerja s tehničnim izrazom Engine Component and Performance. Napredovanje je predvidevalo preselitev iz boljunske tovarne na sam sedež podjetja Wärtsilä tu v Vaasi, od koder vodim skupino inženirjev, ki delujejo v drugi finski tovarni v mestu Turku, in tudi v tovarni Wärtsilä v Boljuncu.”
Finci niso vsiljivi, a se radi odprejo
Kakšen je bil vaš prvi stik s finsko realnostjo?
“Fince sem že spoznal med svojim vsakodnevnim delom. A tisto je bilo na daljavo. Finci so doma zatopljeni predvsem vase. Niso vsiljivi, vsak živi svoje življenje. Če pa se jim predstaviš, ti radi prisluhnejo in se ti odprejo. Ženo Rebecco so presenetile nekatere finske navade, ker se popolnoma razlikujejo od italijanskih.”
Na primer?
“Presenečena je bila, ko je opazila, kako finski avtomobilisti že precej pred križiščem ali prehodom za pešce upočasnijo vožnjo in se pred njim ustavijo, ker ima pešec na Finskem povsod prednost.”
Druga finska presenečenja?
“Presenetljivo je bilo tudi videti, kako že osemletni otroci sami, brez spremstva staršev, kolesarijo po mestu in po zelo lepo urejenih kolesarskih cestah. Ob domala vsakem križišču je urejeno igrišče ali širši prostor z igral. Finski starši dopuščajo svojim otrokom večjo svobodo kot italijanski. In zato ti pri osemnajstih že zapustijo družino in se odločijo, da zaživijo sami.”
Kdaj ste se preselili na Finsko?
“Mi smo prispeli v Vaaso julija lani. Že prej smo se pozanimali za šolo, ki jo bosta obiskovala najstarejša otroka. Ob prihodu so nam najprej pokazali poslopje in nam nato pojasnili, kako bo potekal pouk. Odločili smo se, da otroka ne bosta obiskovala mednarodne šole z angleškim in finskim učnim jezikom, temveč dvojezično s švedskim in finskim učnim jezikom. Med obiskom šolskega poslopja so nam pokazali laboratorij s kuhinjo, kjer se otroci, vsi, deklice in fantki, učijo kuhanja; nato zelo lepo urejen laboratorij za delo z lesom in železom, z žagami, svedri in vsem, kar spada k obdelovanju lesa in železa; potem glasbeni laboratorij, kjer ima vsak otrok na razpolago svoj instrument. Naštel sem kakih 20 kitar, štiri klavirje ... Skratka, tako opremljeni laboratoriji že v osnovni šoli spodbujajo k učenju in ustvarjalnemu delu, kar lahko v Italiji le sanjamo. In tudi pri drugih storitvah obstaja velikanska razlika.”
Na primer?
“Namesto šolskega avtobusa imajo nekakšen šolski taksi. Ta pride otroka iskat kar na dom in ga tudi iz šole pripelje domov.”
Ali so tudi pri samem pouku opazne razlike?
“Da. Učna ura traja tri četrt ure. Nato morajo učenci četrt ure nujno na dvorišče, da se razgibajo. In to ob vsakem vremenu: dežju, mrazu, snegu, soncu. Po takem razgibanju so otroci v naslednji učni uri bolj koncentrirani in lažje dojemajo snov.”
Kako sta vaša starejša otroka sprejela tovrstni pouk?
“Že prvi dan pouka sta se Talisa in Liam domov vrnila vesela. Tako se je v hipu razblinila največja skrb, ki smo jo imeli ob preselitvi, saj smo se bali smo se, da bo pouk v novem šolskem okolju, brez prijateljev in brez poznavanja jezika, povzročil otrokoma velike težave.”
Pa jih ni ...
“Ne. Otroka sta znala prav malo angleščine in, seveda, nič švedščine. Tu pa imajo razred za otroke, ki sploh ne poznajo švedskega jezika, v katerega vključijo vse začetnike. Čim se otrok nauči določenih osnov švedščine, napreduje v drug, bolj zahteven razred. Poudarek je na švedščini, ker je švedski prvi jezik, finski pa drugi.”
Finska je dvojezična država
Kako to?
“Ker je Finska tako rekoč dvojezična država. Največ državljanov govori finsko, švedska prisotnost pa je tudi zelo velika. Ob obali Baltskega morja je švedska prisotnost večja, skoraj tolikšna kot finska. Zato so vsi javni napisi v obeh jezikih.”
Kako se je vaša soproga Rebecca vživela v to finsko realnost?
“Vam bo kar sama povedala.”
Rebecca Ulcigrai: “Od lanskega decembra vsak dan obiskujem šolo za priseljence, tako od 8. zjutraj do 14.30 študiram švedščino. Švedsko še ne govorim, a jezik že kar razumem. Spoprijateljila sem se z osebami, ki obiskujejo to šolo, sicer se sporazumevam v angleščini, ker tu vsi govorijo perfektno angleščino.”
Kakšno je vaše finsko življenje?
“V bistvu zelo preprosto: tu je mnogo narave, za premike uporabljamo kolesa, z otroki prekolesarimo po kakih 20 kilometrov dnevno. Finci so zelo spoštljivi. Med dvoriščem ene hiše in drugim sploh ni zidov, ograj ali kakih drugih pregrad. Vse je odprto, otroci se lahko igrajo ali pri sosedu ali pri nas brez vsakih problemov.”
Vi ste pravšnji za odgovor na naslednje vprašanje. Pred dvema mesecema je World Happiness Report razglasil Finsko kot najbolj srečno državo na svetu. Ali po vašem mnenju to drži?
“Finci v resnici živijo zelo sproščeno in mirno, kar vpliva na kakovost njihovega življenja. Konec tedna ne delajo, posvečajo se družini. Javne storitve so hitre, učinkovite, ne povzročajo stresnih situacij. Vse to naj bi pripomoglo k tisti sreči Fincev, ki jo ugotavlja tista raziskava.”
Daniel Piculin: “Naj dodam, da k tej sreči nekaj pripomore tudi delovni urnik.”
Kako?
“Finci delajo od 8. do 16. ure. Vsaj pri Wärtsili in drugih tovarnah in podjetjih je tako. Tako imajo Finci več časa za družino, kar tudi vpliva na kakovost življenja.”
Rusov se bojijo
Finska je zadnje tri mesece spet v središču pozornosti tudi zaradi vojne v Ukrajini. Kako Finci spremljajo rusko agresijo?
“Finci se kot narod, glede na trpke zgodovinske izkušnje, bojijo Rusov. Vsi moji finski kolegi so opravili vojaški rok in vsakih pet let sledijo izpopolnjevalnim vojaškim vajam. Vsaka hiša v mestu ima bunker, tudi nove. Mesto Vaasa je oddaljeno kakih 500 kilometrov od meje z Rusijo, a med finskim vzhodom in zahodom ni ravno izpeljane ceste. V primeru napada bi morali ruski tanki prevoziti na stotine in stotine kilometrov več, preden bi lahko prispeli do obale Baltskega morja. Finci so namreč ceste med mejo in Baltikom nalašč speljali tako vijugasto in diagonalno, da bi podaljšali njihovo pot in upočasnili njihov morebitni prodor.”
Finska je zaprosila za vstop v zvezo Nato. Kaj o tej odločitvi menijo ljudje?
“Naj vam povem lastno izkušnjo. Pred dnevi mi je kolega dejal, da je že naročil zastavo Nato pakta, ki jo bo razobesil pred svojo hišo. Večina Fincev to odločitev podpira.”
Pred dnevi je Rusija prav zaradi tega prekinila dobavo plina Finski. Ali je ukrep vplival na finsko gospodarstvo in življenje?
“Ne. Finska črpa energijo večinoma iz jedrskih central in iz vodnih virov, zato ruski ukrep ne povzroča večjih preglavic.”
Marjan Kemperle, Primorski dnevnik