Ob treh državnih sekretarjih rabiš še enega, da jih usklajuje

Kot se praviloma zgodi je nova vlada delo začela z imenovanjem večine državnih sekretarjev ter menjavami v vrhu Ukoma, Sove, Policije in še nekaterih državnih organov. Ministrstvom in organom v njihovi sestavi pa je dala tudi nalogo, naj sestavijo poimenske sezname vseh, ki so bili na novo zaposleni ali prerazporejeni v zadnjih dveh letih in pol.

LJUBLJANA > Funkcije državnih sekretarjev so politične. “Na te položaje lahko vsaka vlada imenuje kogarkoli, ki mu minister zaupa, pokazalo pa se bo, kako se bodo ti ljudje, ki niso strokovnjaki oziroma jim to ni treba biti, znašli v svoji vlogi,” o najožji ekipi sodelavcev novih ministrov pravi politolog dr. Miro Haček.

Golob najbrž izgubil nekaj naklonjenosti

Sociolog in nekdanji politik dr. Pavel Gantar meni podobno: nemogoče je državne sekretarje ocenjevati vnaprej, saj lahko presenetijo v pozitivno ali negativno smer. Bolj kot imena je Gantarja zmotilo veliko število državnih sekretarjev. Premier Robert Golob jih je v svoj kabinet imenoval kar devet, pa tudi tako rekoč vsi ministri imajo vsaj po dva. “Če imaš tri državne sekretarje, rabiš še četrtega, da jih koordinira,” pravi Gantar, ki je bil v svoji politični karieri dvakrat minister. “Mislim, da si bodo z imenovanjem prevelikega števila državnih sekretarjev prej nakopali težave kot prednosti. Morali bi začeti uveljavljati načelo enega državnega sekretarja na ministrstvo.”

dr. Miro Haček

politolog

“Na te položaje lahko vsaka vlada imenuje kogarkoli, ki mu minister zaupa, pokazalo pa se bo, kako se bodo ti ljudje, ki niso strokovnjaki oziroma jim to ni treba biti, znašli v svoji vlogi.”

Haček se je v svoji oceni sekretarske ekipe pomudil pri izbiri Damirja Črnčeca za državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo. “To imenovanje ni bilo niti napovedovano niti pričakovano. Pravzaprav je bilo rečeno, da se to ne bo zgodilo,” je spomnil na napovedi, ki so iz stranke GS prišle nekaj dni po volitvah, da v vladni ekipi ne vidijo Črnčeca.

Golob je sicer včeraj ponoči, po seji vlade, pojasnjeval, da sta Marjan Šarec in Damir Črnčec ekipa, kar da je znano vsem. Bolje je, da je Črnčec imenovan na politično funkcijo, kot da bi iz ozadja vplival na ministra, je predsednik vlade utemeljeval sprejemljivost tega imenovanja. Haček se s tem deloma strinja: “Z vidika transparentnosti je to gotovo bolje, z vidika političnega sporočila pa nisem prepričan. Golob je s to potezo najbrž izgubil nekaj naklonjenosti.”

dr. Pavel Gantar

sociolog in nekdanji politik

“Mislim, da si bodo z imenovanjem prevelikega števila državnih sekretarjev prej nakopali težave kot prednosti. Morali bi začeti uveljavljati načelo enega državnega sekretarja na ministrstvo.”

Kaj bodo počeli s seznami?

Vlada je na prvi seji ministrom in organom v sestavi ministrstev dala nalogo, naj v enem tednu sestavijo poimenske sezname vseh, ki so bili zaposleni v zadnjih dveh letih in pol ali pa so bili v tem obdobju premeščeni. Pričakuje seznam imen, nazivov in plačnih razredov teh ljudi.

“Dokler se dela sezname, je še v redu. Ministri lahko pregledujejo, moja skrb pa se začne ob vprašanju, kaj bodo s temi seznami počeli,” pravi Haček. Vlada kot politično telo nima pristojnosti posegati v zaposlitve, ki bi bile sporne. “Zlasti pri zaposlitvah za nedoločen čas so se lahko dogajale nepravilnosti, ob katerih pa mora ukrepati pristojni organ,” pojasnjuje politolog.

9

državnih sekretarjev je v kabinet Roberta Goloba imenovala vlada

“Sama po sebi je takšna analiza povsem koristna, vendar pa ne sme postati orodje za neko kadrovsko-politično mešetarjenje po ministrstvih,” pa meni Gantar, ki je sicer zelo kritičen do zaposlovanj na strokovna delovna mesta v času Janševe vlade. Opozarja, da so bile politično “kontaminirane” strokovne funkcije nekaterih direktorjev direktoratov, pa tudi na nižjih strokovnih in uradniških delovnih mestih je prihajalo do političnega nastavljanja ljudi. “Te bo treba prej ali slej zamenjati,” pravi, “pa ne zaradi politične pripadnosti, ampak zaradi pomanjkljive strokovnosti.”

NSi išče svoj prostor pod soncem

Medtem ko se člani nove vlade privajajo na nove vloge, pa se vloge in odnosi očitno spreminjajo tudi v opoziciji. Priče smo bili sporu med evropskima poslancema Milanom Zverom (SDS) in Ljudmilo Novak (NSi) zaradi različnih pogledov na izide volitev doma. Tudi na domačem političnem parketu je čutiti, da imata opozicijski stranki različne poglede na aktualno dogajanje in da je NSi bolj konstruktivna kot SDS.

Haček in Gantar sta si pri tem enotna: NSi hoče postati avtonomna sila in išče svoj prostor pod soncem. Razlikujeta pa se v svoji kritičnosti do drže manjše opozicijske stranke. Po besedah Hačka je takšno obnašanje NSi racionalno in smiselno, saj se ji ostajanje v senci SDS v preteklosti ni izplačalo. “Morda je čas, da preizkusi drugačen pristop. SDS je po navadi bolj ostra in destruktivna opozicija in morda ni neumno, da se je NSi odločila za bolj konstruktivni pristop.” Kot manjša stranka v opoziciji NSi potrebuje tudi pozornost medijev: “Te ne boš dobil, če boš samo senca velike stranke.”

Gantar se strinja, da poskuša NSi vzpostaviti razlike, “vendar le tolikšne, da ne bodo preveč vznemirile starejšega opozicijskega brata.” Koristno bi bilo, če bi svojo samostojnost uveljavljala že v Janševi vladi, a tega ni storila, je kritičen. “Izpod SDS-ovega dežnika poskuša uiti sedaj, ko se je ta dežnik že zaprl,” dodaja.

---