Bešiča Loredana bomo lahko sodili že po šestih mesecih

Priprava strategije za jesenski val covida-19, ureditev primarnega zdravstva, skrajševanje čakalnih dob, zagotovitev kadra za zdravstveno nego in vzpostavitev enotnega informacijskega sistema v zdravstvu. To so prioritete Danijela Bešiča Loredana, ki bo jutri postal novi minister za zdravje. Prve rezultate naj bi pacienti videli čez pol leta. Po tej urgentni stabilizaciji razmer bi se leta 2024 lahko začela še celovita prenova zdravstvenega sistema.

Jana Krebel

Danijel Bešič Loredan se je današnje predstavitve prioritet na ministrstvu za zdravje udeležil z ekipo, ki mu je pomagala pripravljati program. V njej sta dva nekdanja ministra, Aleš Šabeder in Dorjan Marušič, pa tudi kururg Erik Brecelj, ki že leta opozarja na korupcijo v zdravstvu.

Danijel Bešič Loredan

kandidat za ministra za zdravje

“Morda smo na točki, ko ljudje najtežje pridejo do zdravstvene storitve.”

Covid v rokah NIJZ

Strokovno vodenje epidemije bo prevzel NIJZ. “To zgodbo bo vodil dr. Fafangel s svojo skupino,” je napovedal Bešič Loredan. Ministrstvo za zdravje bo skrbelo za obravnavo bolnikov s covidom in zato, da se ne bo ustavil zdravstveni sistem. Kako bo vse skupaj organizirano, bo javnost izvedela sredi septembra.

Druga pereča tema je pomanjkanje družinskih zdravnikov in preobremenjenost urgentnih centrov, saj ljudje, ki so ostali brez zdravnika, pomoč pogosteje iščejo tam. Bešič Loredan napoveduje, da bo imela njegova ekipa posluh za rešitve, ki jih predlagajo zdravniki na primarni ravni. Možna je uvrstitev družinske medicine med deficitarne poklice, boljše nagrajevanje teh zdravnikov, povečanje glavarinskih količnikov ob hkratnem povečanju administrativnih in zdravstvenih sodelavcev za te ambulante. Rešitve so, poskusili jih bodo uveljaviti skozi interventni zakon v naslednjih 18 mesecih, napoveduje kandidat za ministra.

Pri obvladovanju čakalnih dob bi lahko pomagalo določanje maksimalnih čakalnih dob, kar uspešno počnejo nekateri sistemi v tujini. Prvi korak za reševanje zatečenega stanja bo plačilo vseh opravljenih storitev v letih 2022 in 2023. To bodo po napovedih Bešič Loredana uredili z aneksom: “Ne bo več zgornje meje. Stimulirali bomo seveda ustanove, da pridejo do 100-odstotne realizacije in preko.”

Urgentno obravnavo terja tudi zdravstvena nega, ki jo medicinske sestre zapuščajo. Stanje je tako pereče, da bo minister izrecno za to področje zadolžil eno od državnih sekretark. Zdravstvo nujno potrebuje tudi enotni informacijski sistem.

Do marca prihodnjega leta naj bi imeli “posnetek zmožnosti” zdravstvenega sistema. Na tej podlagi bodo šli v dolgoročno prenovo, ki naj bi zdržala še 20 let. Za pripravo te dolgoročne reforme, s katero bodo iskali tudi nov model za delovanje zdravstvene zavarovalnice, bo ministrstvo ustanovilo svet za prenovo zdravstvenega sistema. Svet bo vodil Dorjan Marušič. Reformni zakon naj bi bil pripravljen leta 2024.

V doglednem času vsaj 813 evrov pokojnine

Na vsakdan državljanov zelo vpliva tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga bo do ustanovitve ministrstva za solidarno prihodnost vodil prvak Levice Luka Mesec. Ta v ospredje postavlja krepitev socialne države.

Zaradi soočanja z draginjo bo treba takoj poskrbeti vsaj za dvig najnižjih pokojnin, plač in socialnih transferjev, je napovedal. Sprva bi se zajamčene pokojnine dvignile na 700 evrov, nato pa deset odstotkov nad prag tveganja revščine, tako da bi po trenutnih izračunih dosegle 813 evrov. “Ne bom rekel, da se bo to zgodilo drugo leto, moramo pa do tega priti v doglednem času,” je dejal.

Tudi minimalne plače, ki bi se sprva dvignile na 800 evrov, bi morale v prihodnjih letih za 20 odstotkov preseči minimalne življenjske stroške. Ti stroški, ki služijo tudi izračunu socialnih transferjev, niso bili osveženi že od leta 2016, zato Mesec napoveduje njihov nov izračun.

Pri dolgotrajni oskrbi bo v ospredju ustanavljanje medgeneracijskih centrov, domovi za ostarele pa bi bili zadnja možnost za življenje obnemogle osebe. Za financiranje dolgotrajne oskrbe bo treba uvesti solidarnostni prispevek.

Koalicija napoveduje tudi pokojninsko reformo. Mesec je poudaril, da nasprotuje dvigu upokojitvene starosti. Možnost za nove prilive v pokojninsko blagajno vidi v odpravi prekarnosti, kar je sicer ena od prednostnih nalog, ki so si jih zadali. “Prekarci vplačajo v pokojnine s prispevki polovico manj od redno zaposlenih, tako da je vprašanje za naše ministrstvo, koliko prekarcev bomo uspeli prekvalificirati v redne zaposlitve in na ta način dobiti tudi več sredstev za pokojninsko blagajno.”

V paketu kandidatov, ki so danes dobili zeleno luč pristojnih odborov, so bili poleg Bešič Loredana in Mesca še Uroš Brežan, ki bo prevzel ministrstvo za okolje in prostor, Irena Šinko kot bodoča ministrica za kmetijstvo, Bojan Kumer kot minister za infrastrukturo in Asta Vrečko, ki bo vodila ministrstvo za kulturo.

Brežan opozoril tudi na “kredibilnost meritev”

Tolminski župan Uroš Brežan, ki se pripravlja na prevzem ministrstva za okolje in prostor, je v svoji predstavitvi napovedal novelo nedavno sprejetega zakona o varstvu okolja. V njem bi spremenili tudi nadzor nad škodljivimi izpusti. Izpostavil je primer Salonita Anhovo in dejal, da je “kredibilnost meritev eden glavnih problemov”.

Uroš Brežan se pripravlja na prevzem ministrstva za okolje in prostor. (foto: STA)

Brežan obeta večjo samozadostnost pri ravnanju z odpadki: “Za odpadke, ki jih sami proizvajamo, moramo tudi sami poskrbeti.” Preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju je dodal “možnosti, da se odpadke v omejenem obsegu energijsko predela v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in s predhodnim sortiranjem”. Napovedal je sprejem podnebnega zakona ter strateški načrt za reševanje stanovanjske problematike, ki temelji na gradnji in obnovi javnih najemnih stanovanj.

---