Šport, turizem in gospodarstvo

Nemara so pri novi vladi ubrali pravi pristop, ko so pod eno streho oziroma eno ministrstvo združili gospodarstvo, turizem in šport. Ali so tudi zadeli žebljico na glavico, bo moč oceniti čez kakšno leto. Šport je seveda združljiv tudi s šolstvom. Rek zdrav duh v zdravem telesu vendarle ni iz trte izvit, a dejansko razen ugotovitev, kako so se pri otrocih v dveh kovidnih letih občutno poslabšale telesne sposobnosti, ni bilo pravih stičnih točk ali - če hočete - opaznih sinergij med obema področjema. Pa ne le v prejšnjem ministrskem mandatu.

Šport je bil vselej svojevrstni privesek, pri čemer so tudi pretekle vlade praviloma kadre črpale iz (visoko)šolske oziroma akademske sfere. S povezavo gospodarstva, turizma in športa so se karte na novo premešale. Šport oziroma telesno vzgojo vsekakor še naprej potrebujemo v šolah. Tudi visokih. Ne nazadnje na mladih (športni) svet stoji, pa tudi izobrazba ob koncu športne kariere pride še kako prav. Marsikaj napisanega v zakonu o športu drži vodo, a dejansko potrebujemo tudi nove prijeme in tudi sodobnejše pristope, od katerih bodo imeli gospodarstvo, turizem in šport neposredne koristi.

Dve leti trdovratnega virusa sta nemara še bolj okrepili vrednote, kot so čist zrak, neokrnjena narava, mir in svoboda. Soška dolina in kolesarstvo sta torej zmagovita kombinacija.

Pri tem ne gre le za načelo daj-dam in niti ni nujno, da se vsak vložek (hitro) povrne. Je pa kolesarska dirka po Italiji lep dokaz, kako lahko delujejo v sožitju tri panoge, ki imajo več skupnega, kot se morda zdi. Kolesarski turizem ni od včeraj, prav tako trajnostna mobilnost. Dve leti trdovratnega virusa sta nemara še bolj okrepili vrednote, kot so čist zrak, neokrnjena narava ter ob vojnih odmevih iz Ukrajine tudi mir in svoboda.

Soška dolina in kolesarstvo sta potemtakem zmagovita kombinacija. Če jima dodamo še krasno razglednico, ki jo je televizijska slika danes ponesla v 184 držav po svetu, kjer lahko spremljajo Giro, potem se celotni vložek 150.000 evrov v organizacijo in promocijo slovenskega dela 19. etape dirke po Italiji ne zdi pretirana številka. Vseeno pa še naprej ostaja tako v športu, turizmu kot ne nazadnje tudi v gospodarstvu nadvse pomembno (ustno) izročilo oziroma tradicija.

Jasno je, da se karavana Gira ne bo vsako leto vračala na Primorsko, kar ni stvarno niti smotrno. Zato pa se v Posočje, Brda in Vipavsko dolino rade volje vračajo bolj ali manj zagrizeni kolesarji in na sploh ljubitelji športov v naravi, pa tisti, ki so jim prirasli k srcu domača kuhinja in prepoznavni izdelki. Ljubezen gre tudi skozi želodec. Sicer pa je že tako, da dober glas seže v deveto vas. Tudi z Girom.


Preberite še


Najbolj brano