Cena za tono pšenice se je več kot podvojila

“Če smo lani za pšenico dali deset, bomo letos dali 18, 19 milijonov evrov. Skupaj z energenti in embalažo gre za skok, ki ga ni mogoče prenesti v končno ceno izdelkov,” o razmerah v živilski industriji pravi predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal. A cena pšenice ni največja skrb. “Vprašanje je, kje jo bomo sploh dobili,” dodaja. V družbi se na izzive odzivajo tudi z večmilijonskim ciklom naložb.

Mlinotest največ prihodkov ustvari s pekovskimi  izdelki.  Povečuje 
se zlasti delež zamrznjenih pekovskih izdelkov.  Foto: Mlinotest
Mlinotest največ prihodkov ustvari s pekovskimi izdelki. Povečuje se zlasti delež zamrznjenih pekovskih izdelkov.  Foto: Mlinotest

AJDOVŠČINA > Vojna v Ukrajini, žitnici Evrope, je po dviganju cen surovin, energentov in embalaže, ki se je začelo že v lanskem letu, mlinarsko in pekarsko dejavnost postavila pred nov izziv.

Tudi ajdovski Mlinotest ni izjema. “Časi so turbulentni. Zdajšnje cene pšenice, koruze, ječmena, pire, ki so naše ključne surovine, so v primerjavi z letom 2020 višje za 180, v primerjavi z lanskim letom pa za 80 odstotkov. Trenutno je cena za tono pšenice krepko čez 400 evrov, pred dvema letoma je bila 180 evrov,” je povedal predsednik uprave Mlinotesta Ajdovščina Danilo Kobal.

Na prvem mestu so pekovski izdelki

Mlinotest največ prihodkov ustvari s pekovskimi izdelki, na drugem mestu so mlevski, na tretjem pa testenine, po katerih je sicer najbolj poznan. Dobrih 70 odstotkov prihodkov ustvari na domačem tržišču, po kovidu pa se znova povečuje realizacija na tujih tržiščih, predvsem na račun pekovskih izdelkov, zlasti programa zamrznjenih pekovskih izdelkov.

Čeprav dopušča možnost, da bi se situacija do začetka žetve vendarle obrnila, se zaveda, da ni nobene garancije, da bosta poletje in jesen mirna.

Za pšenico bo hud boj s konkurenco

“Soočamo se s situacijo, ko cena surovin sploh ni več prva stvar pogajanj z dobavitelji, ampak je vprašanje, kako sploh priti do surovine. Zlasti pri pšenici bo hud boj. Mlini v srednji Evropi gremo v novo žetev praktično brez zalog pšenice, ker je po tako visokih cenah nihče ni hotel kupovati. Zdaj bo borba, kje dobiti pšenico za naslednje tri mesece,” je situacijo predstavil Kobal.

Danilo Kobal

predsednik uprave Mlinotesta

“Soočamo se s situacijo, ko cena surovin sploh ni več prva stvar pogajanj z dobavitelji, ampak je vprašanje, kako priti do surovine.”

Računa, da bodo silose čez poletje lahko napolnili s slovensko pšenico, saj je Mlinotest, kot je poudaril, v zadnjih letih s sodelovanjem s kmetijskimi podjetji v vzhodni Sloveniji med vsemi domačimi mlinarji kupil največ slovenske pšenice za lastno porabo.

Novo skladišče, mlin in tovarna sušenih testenin

V Mlinotestu dodajajo, da so, kot vsi Primorci, trdoživi, odprti in prilagodljivi. Na zahtevno situacijo so odgovorili tudi z več kot 12 milijonov evrov vrednim naložbenim ciklom v industrijski kompleks v Ajdovščini. Pred dvema mesecema so odprli novo skladišče za zamrznjene izdelke, v začetku prihodnjega leta bo nared nov pšenični mlin, v družbi nadaljujejo digitalizacijo vseh proizvodnih in poslovnih procesov, na lokaciji stare tovarne sušenih testenin pa urejajo nove prostore s sodobnimi proizvodnimi linijami italijanske tehnologije.

Danilo Kobal Foto: Mlinotest

“Odkar je bila v sedemdesetih letih zgrajena tovarna sušenih testenin, se je vlagalo predvsem v pekarski del podjetja. Testeninarsko-mlinarski del, ki je naša osrednja dejavnost, je bil kar malo zapostavljen. Z določenimi spremembami smo vzdrževali konkurenčnost, zdaj pa lahko rečem, da bomo pripravljeni za naslednjih 20, 30 let. Mlinotest v Ajdovščini bo spomladi 2023 praktično novo podjetje,” je napovedal Kobal.

Prepričan je, da bodo z večmilijonsko naložbo uspešno nadaljevali 60-letno tradicijo proizvodnje sušenih testenin in tudi v prihodnje ostali njihov največji proizvajalec v Sloveniji in širši regiji.

Mlinotest v Ajdovščini postavlja novo tovarno sušenih testenin s sodobno tehnologijo. Foto: Luka Križman

V Mlinotestu načrtujejo, da bodo z naložbami dodatno dvignili konkurenčnost, povečali proizvodnjo, optimizirali stroške poslovanja ter pomembno nevtralizirali dvig stroškov, ki ga, kot poudarjajo, ne morejo v celoti prenesti v ceno končnega izdelka.

A brez podražitev ne gre. “Mi smo letos eno že izvedli, z novo žetvijo nas čaka nov, večmilijonski zalogaj na vstopnih stroških, zato smo prisiljeni ponovno dražiti izdelke. Za podjetje je to zelo mukotrpna stvar, a smo izkoristili vse notranje rezerve,” je še povedal predsednik uprave.


Najbolj brano