Draghi vlada s 23 ministri, Orban z 12

V Avstriji ministrica Leonore Gewessler vodi resor, v katerem je združenih šest področij: podnebje, okolje, energija, mobilnost, inovacije in tehnologija, v hrvaški vladi so štirje podpredsedniki.

SLOVENIJA > Ker tradicionalne stranke izgubljajo volivce in nastajajo nove stranke in gibanja, imajo zmagovalci volitev v evropskih državah v zadnjih letih vse večje težave sestaviti stabilno vlado. Večina ima koalicijsko vlado z več kot dvema strankama. Med sosedami Slovenije ima Italija največjo vlado. V ekipi Maria Draghija, ki vodi vlado narodne enotnosti, je 23 ministrov. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković ima v svoji ekipi 16 ministrov. V Avstriji zvezni kancler Karl Nehammer vlada s 13 ministri, na Madžarskem pa Viktor Orban z 12.

Med 23 ministri, ki sedijo v italijanski vladi, jih je osem brez listnice. Federico D'Incà je minister za odnose s parlamentom, Fabiana Dadone je ministrica za mlade. Ministrica za invalide je Erika Stefani, ministrica za enake možnosti in družino pa Elena Bonetti. Ministri brez listnice so še Vittorio Colao, ki je pristojen za tehnološke inovacije in digitalni prehod, minister za javno upravo Renato Brunetta, ministrica za regionalno politiko in avtonomijo Mariastella Gelmini. Osma ministrica brez listnice je ministrica za južno Italijo in teritorialno kohezijo Maria Rosaria Carfagna.

Največ potroši Hrvaška

Po podatkih Svetovne banke je med sosedami Slovenije imela v letu 2020 glede na bruto domači proizvod (BDP) največje izdatke hrvaška država (23,95 odstotka BDP). Gre za vse tekoče izdatke države za nakupe blaga in storitev (vključno s plačami za zaposlene) in večino izdatkov za obrambo in varnost. Za Avstrijo Svetovna banka navaja, da so ti izdatki predlani dosegli 21,20 odstotka BDP, za Madžarsko 21,11 odstotka BDP in Italijo 20,89. V Švici so dosegli 11,87 odstotka BDP, kar je najmanj med vsemi državami v Evropi. V Sloveniji so znesli 20,56 odstotka BDP. Na vrhu lestvice so Islandija (27,84 odstotka BDP), Švedska (26,75 odstotka BDP) in Norveška (26,55 odstotka BDP).

Med ministrstvi z resorji ima vlada Maria Draghija samostojno ministrstvo za okoljski prehod, ki ga vodi Roberto Cingolani, pa ministrstvo za trajnostno infrastrukturo in mobilnost, na čelu katerega je Enrico Giovannini. Ločeni sta ministrstvi za izobraževanje ter za univerze in raziskave. Minister za izobraževanje je Patrizio Bianchi, ministrica za univerze in raziskave pa Maria Cristina Messa.

V hrvaški vladi so štirje podpredsedniki. Med njimi Anja Šimpraga nima določenega resorja. Tomo Medved je podpredsednik in minister za hrvaške veterane, Davor Božinović minister za notranje zadeve in Zdravko Marić minister za finance. Hrvati so v enem ministrstvu pod vodstvom Nikoline Brnjac združili turizem in šport. Ivan Paladina je minister za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno lastnino.

Ministrstva združujejo več področij

V Avstriji ima Karl Nehammer v vladi dve ministrici v svojem kabinetu. Karoline Edtstadler je tam ministrica za EU in ustavo, Susanne Raab pa ministrica za ženske, družino, integracije in medije. Ministrica Leonore Gewessler vodi resor, v katerem je združenih šest področij: podnebje, okolje, energija, mobilnost, inovacije in tehnologija. Minister za umetnost, kulturo, javne storitve in šport Werner Kogler je podkancler.

Dva podpredsednika ima v svoji vladi predsednik madžarske vlade Viktor Orban. Zsolt Semjén je samo podpredsednik vlade, Tibor Navracsics pa poleg funkcije podpredsednika vlade opravlja tudi funkcijo ministra za javno upravo in pravosodje. Med resornimi ministrstvi Madžari nimajo ministrstva za delo, ampak ministrstvo za človeške vire, ki ga vodi Zoltán Balog. Sándor Fazekas je minister za razvoj podeželja, Zsuzsa Németh ministrica za nacionalni razvoj. Poseben sistem vladanja ima Švica. Vlada, ki se imenuje zvezni svet (bundesrat), ima sedem članov. Predsednik je po sistemu rotacije med člani izvoljen za eno leto in v tem obdobju velja za primus inter pares, prvega med enakimi. Naloge zveznega sveta so, da predlaga zakone, ocenjuje politične razmere, določa cilje in sredstva državnega delovanja. Upravlja tudi državni proračun. Večletni finančni načrt in letni proračun predloži parlamentu in mu poroča o porabi sredstev v nacionalnih računih. Zvezna uprava, ki ima 38 tisoč zaposlenih, je razdeljena na sedem oddelkov, ki jih vodijo člani zveznega sveta. Vsak član vodi svoj oddelek.

---