Zakaj to pomlad ni Pivških presihajočih jezer?

Padavinski primanjkljaj v prvih treh mesecih letošnjega leta je viden tudi v Pivški kotlini oziroma Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Čeprav je Petelinjsko jezero, drugo največje med 17 presihajočimi jezeri, in tisto, v katerem se voda najdlje zadrži, v tem obdobju pogosto polno vode, je zdaj suho kraško polje. Se letos ne bo napolnilo?

Na postojnskem Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, kjer ga spremljajo od junija 2019, pravijo, da se utegne napolniti v prihodnjih mesecih.

Novembra 2019 je bilo globoko osem metrov

“Spomladanski viški padavin so na postojnskem območju maja in junija, jesenski oktobra in novembra,” pojasnjuje krasoslovec in hidrolog dr. Blaž Kogovšek. Pred tremi leti je bilo jezero polno junija in zatem v obdobju od novembra 2019 do januarja 2020, pa še marca in junija tistega leta ter od oktobra 2020 do začetka marca lani. Najbolj polno pa je bilo novembra 2019. “Vodna gladina je takrat narasla na približno osem metrov,” razkriva Kogovšek. V preteklosti so izmerili še večjo globino, nazadnje februarja 2014 v obdobju žledoloma. Ko se jezero napolni v poznem spomladanskem oziroma zgodnjem poletnem obdobju, se nekateri v njem kopajo.

Ob jezerih so uredili ekomuzej

“Nikjer na svetu ni toliko presihajočih jezer na tako majhnem območju. V jezerskih kotanjah je včasih voda, drugič so travniki. Izmenjevanje rakcev škrgonožcev, plavajočih med valujočimi travami, z metulji in pticami nad cvetličnimi preprogami je naša naravna dediščina. Takšno hočemo ohraniti tudi v okviru Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera,” naznanjajo v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer. Na spletni strani opozarjajo še, da je aprila ustavno sodišče razsodilo, da na območju krajinskega parka ni dovoljeno graditi novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev. S to razsodbo so se končali šestletni postopki na sodišču, z aktivnostmi proti graditvi plinovoda so začeli še dve leti prej. Ker muzej v Slovenski vasi do jeseni 2023 obnavljajo, ga je možno obiskati še danes in jutri med 10. in 17. uro, vnaprej najavljene skupine pa še do 13. junija. Rezervacije sprejemajo po telefonu 030/ 644-799.

Polni se z vodo, ki priteka z okoliških hribov izpod Javornikov, ki so kraška planota z najvišjim vrhom Velikim Javornikom, visokim 1268 metrov. “Tla jezera sestavljajo kraške kamnine s tanko aluvialno plastjo, voda pa ostane na površju zaradi visokega nivoja podtalnice in odteče v podzemlje, ko nivo podtalnice znova upade. Ko vodo vidimo in tudi, ko je ne, teče proti izviru Malenščice.” Proti potoku torej, ki izvira v Malnih pri Planini ob južnem delu Planinskega polja in se nedaleč stran izliva v reko Unico.

Na Inštitutu za raziskovanje krasa od leta 2016 spremljajo tudi največje, Palško jezero, v okviru projekta, s katerim skupaj s postojnskim javnim podjetjem Kovod za postojnsko in pivško občino iščejo rezervni vodni vir pitne vode. Ob tem potrjujejo, da se med vsemi 17 pivškimi presihajočimi jezeri voda najdlje obdrži prav v Petelinjskem jezeru. “Ker je na najnižji nadmorski višini in zadnje v tem sistemu jezer.” Je tudi najbolj severno, nahaja se severovzhodno od Slovenske vasi v smeri proti vasi Trnje, ime je dobilo po bližnji vasi Petelinje, znani tudi po glasbeni skupini Ana Pupedan.

Presihajoča jezera ob večjih nalivih ali plohah

Ker Petelinjsko jezero presiha in ni povezano z drugimi površinskimi vodami, rekami ali potoki, v njem ni rib. Prisotnih naj bi bilo 13 vrst vodnih nevretenčarjev, ki dolgotrajna sušna obdobja preživijo v obliki jajčec ali cist.

Presihajoča jezera so kraški pojav, ki nastane, ko se na njihovo površino stečejo večje količine vode, kar povzročijo večji nalivi ali plohe. “Letos ni bilo še nobenega večjega padavinskega dogodka. Ko je padalo, je namočilo le prvo plast zemlje, kar pa v tem obdobju ugodno vpliva na rastje,” je nazoren Blaž Kogovšek. Zato ne preseneča, da ni niti jezera na Planinskem polju in da je manj vodnato tudi največje slovensko presihajoče jezero, Cerkniško jezero.


Najbolj brano