Dnevni center za bolj kakovostno starost in manj osamljenosti

Dom upokojencev Sežana je v pritličju stanovanjskega objekta Resje uredil dnevni center za starejše. Z njim bodo prvim 15 uporabnikom zagotovili dnevno druženje in aktivno preživljanje dneva. Prve uporabnike bo center sprejel v drugi polovici maja.

V centru bodo lahko starejši zadovoljili svoje kulturne, duhovne in duševne potrebe. Foto: arhiv DU Sežana
V centru bodo lahko starejši zadovoljili svoje kulturne, duhovne in duševne potrebe. Foto: arhiv DU Sežana

SEŽANA > Z vzpostavitvijo dnevnega centra v stanovanjskem objektu Resje želi Dom upokojencev Sežana starejši populaciji na območju upravne enote Sežana omogočiti kakovostno socialno oskrbo in zdravstveno nego, z namenom, da bi lahko starejši ljudje čim dlje ohranili psihofizične sposobnosti in ostajali v domačem okolju. “Vse to bo pripomoglo k boljšim življenjskim pogojem uporabnikov, ki lahko še delno skrbijo zase sami. Tako jim bo zagotovljena pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov in ohranjanju vpetosti v družbeno dogajanje, kar bo obenem preprečilo osamitev ter razbremenilo svojce, ki skrbijo za starejšega družinskega člana,” pravi Rosana Šturm, direktorica sežanskega doma upokojencev.

Kakor navajajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dnevni centri zagotavljajo dnevno obliko varstva, ki je namenjena starejšim posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe v domu in potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja za določeno število ur dnevno. Tovrstnih domov je v Sloveniji trenutno 59. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov. “Dnevno varstvo starejšim omogoči, da odložijo svoj odhod v institucionalno varstvo. Domovi za starejše se na ta način povezujejo z lokalno skupnostjo in uporabnikom omogočijo aktivnosti, druženje, oskrbo in nego, ki jim v domačem okolju zaradi različnih razlogov in bolezenskih stanj ne morejo biti zagotovljene.”

282.000

evrov je vrednost projekta, ki je 80-odstotno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov pa je prispevala država


Najbolj brano