Ukrajinska zdravnica s sirotami v Slavini: “Ko je nekaj zaropotalo, so hoteli steči v zaklonišče”

Na vaškem igrišču sredi Slavine, ki ob dopoldnevih običajno sameva, je bil včeraj ob 11. uri vrvež. “Eden od fantkov mi je med igro dejal, kako je tukaj mirno in kako lepa narava je okoli nas,” nam je povedala Natalya Golovyna, zdravnica, ki v sirotišnici v Severodonecku dela že več kot 15 let. Čeprav je sama s svojima otrokoma, svakinjo in nečakoma v Slovenijo pribežala že sredi marca, je usoda hotela, da danes spet hodi v svojo “staro” službo - le da tokrat v Slavino.

SLAVINA > Dva dni po njihovem prihodu v Slovenijo smo včeraj obiskali skupino otrok in strokovnega osebja ukrajinske sirotišnice, ki si bo poskušala svoj novi, začasni dom ustvariti v kulturnem domu v Slavini. Čeprav so otroci, stari od enega do šest let, in zaposleni zaradi spremembe še vedno nekoliko v stresu, je ta pozitiven. “Otroci so to sprejeli kot potovanje. Zdelo se jim je vznemirljivo, bolj naporno je bilo za odrasle. Ko so prišli v Slavino, so bili vsi zelo navdušeni. V igralnici so otroci prvi dan naredili pravi nered, zdaj pa se počasi že privajajo na novo okolje. Zadovoljni smo, prostori so zelo lepo urejeni, vse je tiho, mirno, hrana je zelo dobra. Ko je včeraj nekaj zaropotalo, ker je neka igrača padla na tla, so se prestrašili in zaklicali: Gremo, gremo v zaklonišče,” nam je o hudih travmah, ki jih bodo morali šele premagati, povedala Natalya Golovyna.

O vojni se ne pogovarjajo

Pozornost predvsem nekoliko starejših otrok skušajo preusmeriti stran od grozot vojne, za katero sama še vedno ne more dojeti, da jih je doletela v tako katastrofalnih razsežnostih.

Natalya Golovyna

ukrajinska zdravnica

“Zadovoljni smo, prostori so zelo lepo urejeni, vse je tiho, mirno, hrana je zelo dobra.”

Zelo veliko jim pomeni tudi gostoljubje, ki so ga deležni. “Domačini v vasi so zelo prijazni. Ko smo šli na igrišče in na sprehod, so nam mahali in nas pozdravljali. Prišli so tudi do nas in nas vprašali, kako nam lahko pomagajo,” je pristavila sogovornica, s katero smo se pogovarjali kar v slovenščini. Čeprav je v Sloveniji šele od 15. marca, se je s pomočjo učiteljice slovenščine osnov našega jezika naučila že tako dobro, da se lahko sporazumeva v slovenščini. V Slovenijo se je z otrokoma - mož, prav tako zdravnik, je ostal v Ukrajini, kjer dela v bolnišnici, v mestu, nedaleč od Harkova - zatekla že prej, saj ima pri nas prijatelje. Slovenijo je namreč obiskala že večkrat, prvič je tukaj z družino dopustovala leta 2006 in že takrat se ji je naša država prikupila. Trenutno živi v Ljubljani, kjer njena otroka tudi obiskujeta osnovno šolo. Od tam pa se bo poslej z vlakom vozila na delo v Slavino. “Slovenija mi je zelo všeč, zaljubljena sem v Slovenijo, mogoče bom ostala,” pravi.

Ukrajinski otroci so se razveselili skrbno urejenih prostorov. (foto: arhiv Občine Postojna)

Pred vojno zbežali že drugič

Golovyna je otroška nevrologinja in pediatrinja. Rojena je bila v pokrajini Doneck, doštudirala je v Lugansku in se zaposlila v tamkajšnji sirotišnici. “To delo opravljam z vsem srcem,” pravi. Zato se je po slabih dveh mesecih ločitve z velikim veseljem spet vrnila med “svoje” otroke in sodelavce. Po zaslugi humanitarne akcije, ki sta jo zagnali Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Moste-Polje in Pop TV, ter ob sodelovanju Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov s pristojnimi ukrajinskimi organi in veleposlaništvom ter civilne zaščite, Občine Postojna, Krajevne skupnosti Slavina, Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna in drugih je namreč polovica otrok iz danes porušene sirotišnice skupaj z osebjem (osmimi medicinskimi sestrami in varuškami ter tremi zdravnicami) preselila v Slovenijo, kjer bodo imeli varno zatočišče do konca vojne, za kar so izjemno hvaležni. To sicer ni bila prva njihova selitev zaradi vojne. Že leta 2014 se je sirotišnica iz okupiranega Luganska preselila v Severnodoneck, od tam pa letos ob začetku vojne v sirotišnico v Lvov na zahodu države, kjer pa so bile razmere za življenje po besedah Golovyne zelo težke.

Od skupno 40 otrok iz njihove ustanove jih je polovica ostala v Ukrajini, saj bi bila zaradi njihovega zdravstvenega stanja tako dolga pot zanje prezahtevna. Golovyna pravi, da bo sicer večina med njimi v kratkem dobila nove starše, saj so postopki za posvojitev v teku, a so se zavlekli, ker je vojna prekinila tudi delo sodišč. Tudi sicer naša sogovornica pravi, da gre velika večina otrok iz ukrajinskih sirotišnic, ki so praktično v vsakem večjem mestu, v posvojitev. V sirotišnicah sicer bivajo do šestega leta, po tej starosti so vključeni v socialnovarstvene zavode.

---