Zbirka Giuseppe Tartini v Enoti Piran Pokrajinskega arhiva Koper

Letošnjo 330. obletnico rojstva skladatelja, violinista, glasbenega pedagoga in obenem glasbenega teoretika Giuseppeja Tartinija so popestrili že številni kulturni in spominski dogodki, ki so potekali tako v njegovem rojstnem Piranu kot tudi v bolj oddaljenih krajih, kjer je virtuoz s svojim glasbenim udejstvovanjem prav tako pustil neizbrisno sled.

Pestremu in na trenutke tudi tragičnemu življenju in delu G. Tartinija se je, tudi na podlagi raziskovalnega dela v Enoti Piran Pokrajinskega arhiva v Kopru, posvečalo že lepo število slovenskih in tujih raziskovalcev in publicistov. Toda arhivski depo, v katerem so nedaleč od skladateljeve rojstne hiše na varnem končali še številni drugi primarni viri za razumevanje lika tega slavnega Pirančana si ob tej priliki zaslužijo še kakšno besedo več.

Kakršnokoli spoznavanje s Tartinijevim življenjem in delom nas seveda najprej vodi do dokumentov, pod katere se je podpisal on sam. Možnost, da lahko glasbeni in drugi strokovnjaki v svoje roke primejo to neprecenljivo zapuščino botruje dejstvu, da se pred skoraj vsako obletnico poveča število vlog za dostop do arhivskega gradiva, v katerih je navedena oznaka SI_PAK/0334. Gre namreč za signaturo, pod katero imamo evidentiranih 12 tehničnih enot (arhivskih škatel), v njih pa se hrani arhivsko gradivo v časovnem razponu od leta 1654 pa vse do leta 1951. V zbirko je tako vključeno tudi novejše gradivo, nastalo mnogo let po Tartinijevi smrti leta 1770, a kljub temu pomembno za mozaik poznavanja, ki se dograjuje že v minulih dveh stoletjih in pol.

Zbirka je prešla v trajno last oziroma hrambo Pokrajinskega arhiva Koper šele leta 1986, ko še ni bila urejena in popisana do te mere, da bi lahko služila svojemu prvotnemu namenu, to je omogočiti strukturiran pregled hranjenih dokumentov, s tem pa tudi hiter in enostaven dostop do želenih podatkov. Prvi, ki se je lotil urejanja in popisa te zbirke je bil pokojni arhivski sodelavec Albert Pucer, kateremu gredo tudi zasluge, da imajo danes uporabniki Enote Piran na voljo tudi inventar celotne zbirke dokumentov Giuseppe Tartini.

Glede na vrsto dokumentov je gradivo razdeljeno na 7 poglavij oziroma kategorij, ločeno po zadevah. Označene so z veliki tiskanimi črkami (A-G): A - družinski spisi, B - Tartinijeva znanstvena dela, C - prepisi Tartinijevih del, D - obeležitev 200-letnice Tartinijevega rojstva v Piranu, E - tisk, F - fotografije in G - razno. Poglavja so razdeljena na več podpoglavij, ki so označena z rimskimi številkami (I-XVI), znotraj poglavij oziroma podpoglavij je zbirka urejena kronološko. Vsi dokumenti so bili med urejanjem na novo oštevilčeni, obenem pa je ohranjena tudi stara signatura posameznega dokumenta. Poudariti je še potrebno, da je inventar dvojezičen, saj je vsak evidentiran dokument najprej zapisan v slovenščini, nato še v italijanščini.

Navdušenje domačih in tujih izvedencev

Brez dvoma je vsak izmed dokumentov iz zbirke vreden ogleda, a med našimi uporabniki navadno velja največ zanimanja za tiste, ki se nahajajo v prvih dveh kategorijah, torej za družinske, premoženjske in druge spise, korespondenco, testamente in seveda za Tartinijeva znanstvena dela o glasbi, matematiki in fiziki. Velika večina od naštetih dokumentov je napisanih v italijanščini, določeni pa tudi v latinščini in nemščini. Ob vsem tem je prav zanimivo opazovati občudujoče navdušenje raznih domačih in tujih vrhunskih izvedencev, ko pred njih skrbno polagamo delčke te dragocene dediščine, kar nam prav gotovo narekuje, da moramo zanjo odgovorno skrbeti še naprej.

Matej Muženič, arhivist v Pokrajinskem arhivu Koper

---