Z morja na Prem

Kaj imajo skupnega beneško-gotska hiša iz 14. stoletja, nekdanje kegljišče iz 20. stoletja in grad iz 12. stoletja? Da v njih domujejo muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Koper. Tri stavbe, tri muzejske zbirke, troje muzejskih poti, trije kustosi.

Na obrobju mesta Koper, kjer je nekdaj obzidje ograjevalo mesto, se odpira Gramscijev trg, nekdanji Piazzal Sanpieri, ki je bil dostopen neposredno z morja, iz mandrača. Zaključen je bil z velikim skladiščem soli, katero je bilo sredi 20. stoletja porušeno in je na njegovem mestu zrasla rumena stolpnica, delo arhitekta Eda Mihevca.

Na trgu stoji od 14. stoletja dalje dominantna beneško-gotska stavba - casa veneta a gheffo. Stavba je bila obnovljena leta 1983 in v njej je dobila prostore Etnološka zbirka, ki hrani in predstavlja snovno in nesnovno kulturno dediščino prebivalcev slovenske Istre, Brkinov in Čičarije ter Gornjega Krasa od 17. stoletja dalje. V pritličju stavbe predstavljamo na razstavi Srečanje lakote in izobilja kulturo prehranjevanja od 18. do sredine 20. stoletja. Mlajšim obiskovalcem je namenjen didaktični kot Ošterija Pr Bepu in Jući in aplikacija Mizica, pogrni se! Na zunanjem dvorišču je na desni strani rekonstrukcija suhozidne hiške kažete. Za vogalom stavbe, kamor stopimo izpod velikega uvoznega dvoriščnega portala iz Mrš, prikazujemo drugačno rabo suhogradnje v funkciji sredozemskega vrtička. Muzejska pot se v pritličju zaključuje v lopi, kjer si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavo Od kovača do kolarja, ki predstavlja tradicionalni obrti na prelomu 19. v 20. stoletje. Razstavo dopolnjuje digitalizirano gradivo in za mlajše igra Spomin.

V nadstropju stavbe na razstavi Stkana preteklost, je razstavljena snovna dediščina, povezana s pridelavo vlaken rastlinskega in živalskega izvora ter oblačila in dodatki kmečkega in meščanskega oblačilnega videza. Dopolnjuje jo didaktična razstava Obleci (svojo) nošo ter spletna igrica. V kratkem bomo predstavili novo spletno aplikacijo Čipke v muzeju, ki bo omogočala dostop do gradiva, ki ni razstavljeno zaradi občutljivosti. V manjšem prostoru razstavljamo ljudsko umetnost vklesano v kamen, ki izhaja iz kamnoseške obrti, katera je bila na Krasu in v Istri izredno bogata. V sozvočju s kamnom so v prostoru predstavljena ljudska glasbila in glasbeno življenje 19. in 20. stoletja na mejnem prostoru, kjer so se tako kot etnične skupnosti mešale in prepletale tudi glasbene značilnosti ter soustvarjale posebnosti tega območja. Gradivo etnološke zbirke predstavljamo tudi v krajevnih zbirkah in razstavah drugih muzejev: Hiša od Bardinca (Lopar); Hiša od Kapeluče (Nova vas), Od zrna do žita, J'kopinov skedenj (Park Škocjanske jame), Tonina hiša in Solinarski muzej (PMSM Piran).

V prostorih kegljišča nekdanjega hotela Galeb, ki se drži muzejskega lapidarija ob palači Belgramoni-Tacco, je na ogled stalna razstava Zbirke novejše zgodovine z naslovom Od Avstro-Ogrske do Jugoslavije. Razstava interpretira dogajanje od leta 1867 do 1954 na področju Primorske, Bistriške in Brkinov. Prvo obdobje prikazuje vladavino večnacionalne Habsburške monarhije in zahteve po narodnostnih in socialnih pravicah podrejenih narodov v monarhiji. Tako so tudi naši predniki zahtevali in uresničevali svojo narodno zavest in jo razvijali skozi društvene organizacije na kulturnem, prosvetnem, gospodarskem in političnem področju. Po 1. svetovni vojni in tajnim Londonskim sporazumom leta 1915 ter z rapalsko pogodbo iz leta 1920 je bilo ozemlje, ki ga je zasedla italijanska vojska novembra 1918, dokončno priključeno Italiji. Poimenovali so ga Julijska krajina. Za Primorsko se je pričelo več desetletno trpljenje, ki je pomenilo potujčenje svoje identitete skozi vse oblike družbenega in političnega nasilja italijanske države. Druga svetovna vojna se je na Primorskem začela leta 1940, ko so bili z vstopom Italije v vojno vpoklicani vsi za vojsko sposobni moški. Narodnoosvobodilno gibanje (NOG) pa se je začelo razvijati leta 1941 (po napadu sil osi na Jugoslavijo), in sicer v okviru slovenskega NOG, ki je pošiljalo na Primorsko svoje organizatorje, primorske emigrante. Med žarišči NOG so bili Bistriško, Brkini in Trst, kjer se je zgodila tudi prva sabotažna akcija in zgorela prva hiša na Primorskem. Zadnje obdobje postavitve stalne razstave simbolizira slavolok, tako značilen za čas osvoboditve, obnove, pomanjkanja, gradnje novih infrastrukturnih objektov, ki je vodil v družbeni napredek in dobrobit. To je čas obnove na vseh področjih življenja in dela ter čas določanja nove slovenske zahodne državne meje. Z dosedanjimi dobrimi praksami in informacijami, ki jih obiskovalci (šolske skupine, posamezniki in ostali obiskovalci zbirke) posredujejo muzeju in upoštevanju šolskih učnih načrtov, pripravljamo v muzeju prenovo stalne razstave. Dopolnjena bo z gradivom iz časa med leti 1954 - 2004, s posebnim poudarkom na dogodkih povezanih z osamosvojitvijo Slovenije in kasnejšega vstopa Slovenije v Evropsko unijo 2004.

Vizualizacija prenove Zbirke novejše zgodovine 1954-2004 (Pokrajinski muzej Koper)

Na Premu razkrivajo preteklo življenje gradu

Iz slovenske Istre se odpravimo še v Brkine, razgibano pokrajino med dolino reke Reke, Snežnikom in Čičarijo, ki skriva številne naravne in kulturne znamenitosti. Med njimi je tudi vas Prem, v kateri se bohoti istoimenski grad. Na eni strani te gručaste vasi stoji cerkev Sv. Helene, pod cerkvijo se nahaja spominska soba Dragotina Ketteja, katera nam nudi edinstven pogled na srednjeveški grad Prem iz 12. stoletja. V gradu so na ogled zbirke Pokrajinskega muzeja Koper, ki razkrivajo preteklo življenje na gradu ter njegovo zgodovino. Pomemben del zbirke so tudi drugi gradovi in dvorci ter arheološka najdišča na Bistriškem območju. V nadstropju nižje se nahaja slavnostna dvorana v kateri je tržaški slikar s svojimi poslikavami v gradu pustil velik pečat. Na temni podlagi je upodobil letne čase v podobi žensk in astrološka znamenja. Omenjeno sobo bogati pozlačeno baročno ogledalo in pozlačen komplet sedežne garniture, ki jo je na grad pripeljal Bruno Zuccolin, lastnik gradu v 30. letih 20. stoletja. Na grajskih stenah v eni od dvoran so na ogled slikarska dela, akademskega slikarja Dušana Premrla, grajski prostori pa so namenjeni tudi občasnim razstavam. V letošnjem letu bo od maja do septembra na gradu svoja dela razstavljala Sanja Žgur z razstavo Prebujanje v novi svet.

Grad Prem (Pokrajinski muzej Koper)

Pred grajsko kapelo Sv. Marjete je upodobljen Sv. Krištof, katerega je slikar upodobil na zanimiv način, z avtomobilom iz 30. let 20. stoletja. V viteški dvorani, ki se nahaja v pritličju pa je na ogled zbirka v kateri je grb družine Zuccolin, viteški oklep, helebarde, ščiti in turške puške.

Na gradu Prem so vrata za obiskovalce odprta od aprila do oktobra, za najavljene skupine pa je možen ogled čez celo leto, v tem času je na gradu zelo živahno. Tudi letošnje leto ni izjema, poletni in jesenski meseci bodo bogati z dogodki. Izdelovali bomo rože iz krep papirja, prisluhnili koncertu na grajskem vrtu, podoživeli srednjeveški dan, uživali v kulinaričnih dobrotah, spoznavali avtohtone sorte brkinskega sadja in prisluhnili pripovedovanju pravljic.

Ivan Simčič, Mateja Kakež, Tina Novak Pucer

Pokrajinski muzej Koper

---