Raziskave in odkritja ob gradnji drugega tira Divača-Koper

16. januarja 2022 je minilo trideset let od dneva, ko je bila v La Valletti pod okriljem Sveta Evrope podpisana spremenjena Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine. T.i. Malteška konvencija je postavila temelje za strukturiran in preventivno naravnan pristop k ohranjanju arheološke zapuščine. Na načelih konvencije osnovana preventivna arheologija je postala mednarodno uveljavljena kulturnovarstvena doktrina, ki je varstvo arheološke dediščine umestila v polje načrtovanja prostorskega razvoja. Med drugim tudi v primeru aktualne gradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper.

Ljudje smo zvedava bitja, ki z radovednostjo zrejo v svojo preteklost. Arheološka najdišča cenimo kot avtentičen in za mnoga obdobja poglavitni vir informacij o svetu naših prednikov. Preventivna arheologija sloni na zavedanju, da so najdišča ranljiva, da njihov obstoj ogrožajo vse številčnejši in obsežnejši gradbeni posegi v prostor in da je odstranjeno arheološko najdišče nenadomestljivo. Odkrito tudi priznava to, kar je v knjigi Tehnike arheološkega izkopavanja zapisal britanski arheolog Philip Barker - da je vsako arheološko najdišče zgodovinski dokument, ki ga vešč izkopavalec lahko prebere, vendar bo v procesu, ki omogoča branje, najdišče uničeno. Preventivna arheologija zato najdišča pri usmerjanju prostorskega razvoja obravnava kot neobnovljivo dobrino in stremi k njihovemu ohranjanju v neokrnjenem stanju. Pri preučevanju najdišč daje prednost neinvazivnim raziskovalnim postopkom. Nadzorovano odstranitev arheoloških ostalin pa dopušča le kot skrajno možnost, kadar se posegom v najdišče ni mogoče izogniti. In to zgolj pod pogojem, da se odstranitev izvede z arheološkim izkopavanjem, s katerim se stratificiran arheološki zapis strokovno dešifrira in interpretira, pridobljene najdbe, vzorci in terenska dokumentacija pa se varno in trajno shranijo v javno korist.

Varstvo kulturne dediščine že pri preučevanju tras za progo

Med pomembnejše ukrepe preventivne arheologije sodi vključevanje varstva arheološke dediščine v različne, zlasti zgodnje, faze urejanja prostora. V Sloveniji je ta ukrep prvič zaživel sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je namensko ustanovljena Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) izpeljala projekt varstva arheološke dediščine ob gradnji avtocestnega križa in pri tem vzpostavila metodologijo sistematičnih predhodnih arheoloških raziskav območij načrtovanih prostorskih ureditev.

Vse bo predano Pokrajinskemu muzeju Koper

Vsa našteta arheološka izkopavanja poleg terenskih del vključujejo tudi poterenske analize množice pridobljenih drobnih najdb in vzorcev ter izdelavo strokovnih poročil. Po koncu analiz bodo celotni arhivi raziskav (dokumentacija in najdbe) predani v trajno hrambo Pokrajinskemu muzeju Koper, kjer bodo javno dostopni. Nadejam se, da bodo sledile nadaljnje znanstvene analize gradiva ter poljudne objave in razstave, ki bodo javnosti odstirale zgodbe najdišč in njihove vloge v kontekstu posameznih arheoloških obdobij. Tale kratek oris odkritij naj bo zato le dražljaj, ki vas bo zvabil k nadaljnjemu iskanju informacij. Poslanstvo preventive arheologije je konec koncev prav to - da služi vam.

Implementacija SAAS-ove metodologije je prinesla obsežne arheološke raziskave in množico novih odkritij, povzročila nagel razvoj arheoloških raziskovalnih postopkov in zasidrala načela preventivne arheologije v kulturnovarstveno stroko. Z ratifikacijo Malteške konvencije v letu 1999 ter sprejetjem Zakona o varstvu kulturne dediščine in ustanovitvijo Centra za preventivno arheologijo (kot podenote Zavoda za varstvo kulturne dediščine - ZVKDS CPA) v letu 2008 pa so bila nato načela preventivne arheologije tudi formalno vključena v slovenski pravni red.

In kako je bila preventivna arheologija vpeta v sklop aktualne gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper? Varstvo kulturne dediščine je bilo upoštevano že v začetni fazi preučevanja različnih variant trase nove železniške povezave. Končni izbor najustreznejše trase, ki je bila leta 2005 umeščena v prostor z uredbo o državnem lokacijskem načrtu, je moralo med drugimi nosilci urejanja prostora potrditi tudi Ministrstvo za kulturo.

V letih 2009 in 2010 je nato sledila prva faza arheoloških raziskav, ki je bila namenjena oceni arheološkega potenciala (identificiranju potencialnih arheoloških najdišč) na celotnem območju načrtovanih gradbenih posegov. Izvedel jo je ZVKDS CPA in pri tem uporabil standardiziran nabor neinvazivnih in šibkoinvazivnih raziskovalnih postopkov (historično analizo, arheološki ekstenzivni površinski in podpovršinski pregled), ki jih je mestoma dopolnil z dodatnimi metodami (arheološkim dokumentiranjem geoloških in geomehanskih izkopov, vzorčenjem z vrtinami, strojnim izkopom arheoloških testnih jarkov). V letih 2012-2014 je sledila druga faza arheoloških raziskav, ki je bila namenjena ovrednotenju potencialnih arheoloških najdišč (potrditvi, da gre dejansko za arheološka najdišča). Te raziskave so opravili različni strokovno usposobljeni privatni izvajalci, vključevale pa so intenzivne površinske in podpovršinske preglede ter strojne in ročne izkope testnih jarkov. Tretja faza raziskav je bila izvedena v letih 2016 in 2019-2021. Namenjena je bila nadzorovani odstranitvi arheoloških ostalin in je vključevala arheološka izkopavanja celotnih površin najdišč, ki bi jih sicer prizadela gradnja. Zadnja faza raziskav je še vedno v teku. Vezana je na izvajanje gradbenih del in ima značaj varovalke - obsega arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli (z izjemo vrtanja tunelov) z namenom, da ob morebitnih naključnih odkritjih arheoloških ostalin pride do izvedbe ustreznih varstvenih ukrepov.

Rezultati arheoloških raziskav so na koprskem koncu drugega tira presegli pričakovanja. S prvo fazo raziskav je bilo identificiranih pet potencialnih arheoloških najdišč: na trasi železnice zahodno od Dekanov najdišči Vale in Purgarce-Buševca, na trasi železnice pod kraškim robom najdišče Tivnik, na območju novih dostopnih cest vzhodno od Tinjana pa najdišči Špina 1 in Špina 2 (imena najdišč izhajajo iz ledinskih imen in se določijo v postopku vpisa v register kulturne dediščine). Druga faza raziskav je pokazala, da na najdišču Tivnik ni prisotnih arheoloških ostalin, potrjena pa so bila preostala štiri najdišča, ki so bila nato v tretji fazi raziskav arheološko izkopana. Presenečenje je prinesel arheološki nadzor nad gradnjo novih dostopnih cest, ki so zarezale v gozdnata pobočja vzhodno in severno od Tinjanskega hriba. Na zemljiščih, ki so bila zaradi zaraščenosti terena v prvi fazi raziskav izvzeta iz površinskega pregleda, so bila med gradnjo odkrita in nato arheološko izkopana tri nepričakovana najdišča: Belice, Staje in Jenetova senožet.

Imenitna odkritja

In odkritja? Precej imenitna. Na najdišču Vale je ekipa podjetja Tica Sistem d.o.o. arheološko izkopala 1.106 m² veliko površino in pri tem raziskala ostaline rimskodobne ceste in obzidane grobne parcele s sedemnajstimi žganimi grobovi iz časa 1. in 2. stol. n. št. Izkopavanja na preostalih šestih najdiščih je izvedla ekipa ZVKDS CPA.

Na območju najdišča Purgarce-Buševca so izkopali pet ločenih izkopnih polj s skupno površino 13.750 m². Raziskani so bili skromni sledovi človekove prisotnosti iz bronaste dobe (kurišča in hodne površine), ostaline rimskodobne agrarne rabe prostora (regulacija hudourniških strug in sistem drenažnih jarkov iz 1. stol. n. št.) in ostaline novoveške kulturne krajine (kulturne terase in drenažni sistem).

Na najdišču Špina 1 so bile na 5.625 m² veliki površini raziskane ostaline rimskega obcestnega zaselka - šestdeset metrov dolgega odseka ceste in treh objektov, ki so bili v uporabi med 1. in 4. stol. n. št.. Morda gre za dve obcestni postajališči za potnike in manjše svetišče. Odkritih je bilo tudi šest grobov iz poznoantičnega obdobja (človeški posmrtni ostanki so bili ohranjeni zgolj v treh). Na najdišču Špina 2, ki leži le lučaj stran, je raziskava zaobjela 2.200 m² veliko površino. Izkopani so bili trije žgani grobovi iz konca 1. oz. prve polovice 2. stol. n. št. in ostanki rimskodobnih kulturnih teras (domneva se, da gre za grobišče in kmetijske površine obcestnega zaselka iz najdišča Špina 1).

Na najdišču Belice je bilo izkopanih 500 m2 površine, pri čemer je bila raziskana ruševina rimskega objekta iz 1. stol. n. št. Objekt je domnevno imel stanovanjsko in gospodarsko funkcijo, zaradi razgledne lege pa se ugiba o tem, ali je morda služil tudi v nadzorne namene.

Na najdišču Staje so izkopavanja zajela 1.800 m² veliko površino. Na dan sta prišli ruševini dveh objektov, ki sta pripadala rimskemu podeželskemu posestvu (villi rustici) iz 1. stol. n. št. Ostaline večjega bivanjskega objekta so poleg dobro ohranjenih zidov vključevale tudi ostanke tlakov, stenskega ometa in kamnitih baz za lesene stebre. Ostaline nekoliko slabše ohranjenega objekta z gospodarsko funkcijo so vključevale večjo količino železove žlindre. Med izkopavanjem je bilo ob množici drugih drobnih najdb dokumentiranih tudi dobrih trinajst ton fragmentiranega keramičnega gradbenega materiala (zlasti ostankov strešne kritine).

Izkopavanje 1.950 m² velike površine na najdišču Jenetova Senožet je prineslo sorodne rezultate, saj so bile tudi tam odkrite ruševine objektov, ki so pripadali villi rustici iz 1. oz. 2. stol. n. št. Raziskane so bile ostaline dela bivanjskega objekta, manjšega svetišča in tretjega objekta s trenutno še neopredeljeno funkcijo.

Na območju najdišč Špina 1, Staje in Jenetova senožet je bila gradnja dostopnih cest nato prilagojena tako, da so raziskane arhitekturne ostaline rimskih objektov ostale ohranjene in situ. Na preostalih najdiščih so bile arheološke ostaline zaradi gradnje v celoti odstranjene.

Jaka Bizjak, Zavod za varstvo kulturne dediščine

---