Nezadovoljne iščejo manj naporno službo

Več kot polovica medicinskih sester, zaposlenih na internističnih in kirurških oddelkih v osmih bolnišnicah in obeh univerzitetnih kliničnih centrih, načrtuje v prihodnjem letu zamenjati službo. Med anketiranimi so tudi medicinske sestre iz šempetrske in izolske bolnišnice, zajete v raziskavo Fakultete za zdravstvo Angele Boškin. Ključna vzroka sta veliko nezadovoljstvo z delovnim okoljem in velika obremenjenost.

SLOVENIJA > Gre za presečno raziskavo pogojev dela v zdravstveni negi (RN4CAST), ki jo je izvedla fakulteta za zdravstvo Angele Boškin iz Jesenic s partnerji. Presečne rezultate so predstavili na nedavnem posvetu Moja kariera - Quo Vadis. Gre za eno največjih raziskav zaposlenih v zdravstveni negi, saj so jo doslej izvedli že v večini evropskih držav in skupaj v več kot 40 državah po svetu.

Nezadovoljne in preobremenjene

Slovenska raziskava je razkrila veliko nezadovoljstvo medicinskih sester z delovnim mestom.

51,7

odstotka anketiranih medicinskih sester si želi v enem letu oditi iz bolnišnice

47,4

odstotka jih želi ostati v zdravstveni negi, a drugje

9,6

odstotka pa jih želi delati kjerkoli drugje

Dobra polovica (51,7 odstotka) vprašanih navaja, da bi v naslednjem letu zapustila bolnišnico, kjer delajo, če bi to le bilo mogoče. Največ anketiranih (47,4 odstotka), ki razmišlja o zamenjavi službe, bi tudi v novi službi še delalo v zdravstveni negi, vendar ne več v bolnišnici. Kar slaba desetina (9,6 odstotka) pa si želi delo najti izven zdravstvene nege.

Slovenija po tako zbranih podatkih izstopa tudi z oceno delovnega okolja medicinskih sester, ki je med najnižjimi v primerjavi z raziskavami, opravljenimi v drugih evropskih državah. Hkrati izstopa tudi z najvišjim povprečnim številom bolnikov (15,56) na eno diplomirano medicinsko sestro na delovno izmeno v EU. Kar je več kot dvakrat več bolnikov, za katere mora skrbeti diplomirana medicinska sestra na Nizozemskem in Irskem (sedem). V Grčiji znaša to število 9,8, na Poljskem pa 10,4. Še bolj šokanten je priporočen strokovni normativ v EU za nenujne bolnike na internističnih in kirurških oddelkih, ki znaša štiri bolnike na eno diplomirano medicinsko sestro.

Preobremenjenost povezana s smrtmi

Raziskava je preverjala tudi učinek obremenitev diplomiranih medicinskih sester na pojav smrtnosti pri bolnikih. Uporabili so podatke o 36.037 odpuščenih bolnikih v raziskanih bolnišnicah za leto 2019, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Potrdili so, da je število bolnikov, ki jih obravnava ena diplomirana medicinska sestra, statistično značilno povezano s smrtnostjo bolnikov, saj vsak dodaten bolnik na eno diplomirano medicinsko sestro za šest odstotkov poveča verjetnost, da bo bolnik umrl v 30 dneh po sprejemu v bolnišnico.

Kot poročajo, so razlike v bolnišnični umrljivosti precejšnje in so povezane z razlikami v številu zaposlenih medicinskih sester, ne navajajo pa konkretnih podrobnih podatkov.

Izboljšati pogoje za delo

Anketiranke so v raziskavi med drugim izpostavile tudi slabo vključenost medicinskih sester v zadeve bolnišnic. Še posebej slabo so ocenile možnost za poklicni razvoj in strokovno napredovanje ter pripravljenost vodstev prisluhniti težavam zaposlenih. Izpostavile so tudi slabe odnose med zdravniki in medicinskimi sestrami. Zdravniki, tako anketa, niso pripravljeni prepoznavati strokovnost medicinskih sester in delež, ki ga le-te prispevajo k zdravstveni oskrbi bolnikov.

Rezultati raziskave RN4CAST v Sloveniji potrjujejo dolgoletna opozorila stroke zdravstvene nege, da je treba še zelo veliko storiti za izboljšanje razmer za delo v zdravstveni negi, ob tem opozarja vodja raziskave Brigita Skela Savič in dodaja: “Nujno moramo sprejeti kadrovske normative, ki bodo omogočili bolj kakovostno in varno obravnavo bolnikov in urediti strokovni status medicinskih sester, vključno z boljšimi možnostmi za karierni razvoj ter izobraževanje glede na potrebe delovnega okolja.”

---