Kdaj prostor za pokop ljubljenčkov

Nikjer na območju slovenske Istre še ni lokacije, kjer bi se bilo možno posloviti in dostojno pokopati psa, mačko, glodalca, ptico ali katero drugo domačo žival. Na občinah pa se pojavljajo prve pobude za takšna pokopališča. Prvo in za zdaj edino slovensko pokopališče za male živali je v Mariboru, v državi pa sta tudi podjetji, ki omogočata upepelitev živali.

KOPER > “Ko je naš pes pred dnevi poginil doma zaradi starosti in težav s srcem, se nismo odločili za obdukcijo. Tudi veterinar nam je povedal, da ga lahko pokopljemo sami, saj ni šlo za bolezen. Svetoval je, kako naj uredimo pokopno mesto. Nismo ga pokopali na vrtu ob hiši, ker se nam je zdelo, da bi nas to vsak dan spominjalo na izgubo. Mesto zadnjega počitka smo zanj uredili v bližnjem oljčniku, kjer se je naš kuža rad podil,” je svojo izkušnjo delil bralec Goran z Škofij.

Nam najbližje pokopališče je na Reki

Domači ljubljenčki imajo posebno mesto v številnih družinah, zato je žalovanje povsem naraven čustveni odziv. V nekaterih državah so urejena pokopališča za male živali nekaj običajnega.

Kam z domačim ljubljenčkom, ko pogine?

Možne so vsaj tri rešitve:

zasebna ali skupinska upepelitev v za to usposobljenem podjetju, kjer je nato možen prevzem žare ali raztros pepela v skupni grobnici,

pokop trupla z dovoljenjem veterinarske uprave,

evtanazirano žival pustite pri veterinarju, truplo nato prevzame veterinarski higienik. V tem primeru bodo truplo živali na industrijski način predelali v mesno kostno moko skupaj s klavniškimi odpadki.

Pogrebno podjetje Maribor je pokopališče za male živali v bližini pokopališča Dobrava uredilo že leta 2007. V povprečju opravijo tri pokope na leto, doslej so pokopali več kot 60 živali, največ psov in mačk. Celoten strošek pokopa živali in najemnine za grobno mesto za pet let stane 278 evrov, za deset let pa 461 evrov.

Nam najbližje je pokopališče na Reki, ki so ga ustanovili v začetku 20. stoletja in sodi poleg londonskega in pariškega med najstarejša evropska pokopališča za hišne živali. Kot park in mestno posebnost ga vzdržuje reška mestna komunala. Od leta 2004 se lahko na Hrvaškem pokopava le še žare s pepelom hišnih ljubljenčkov, zato so uredili dodaten prostor tudi območje za raztros pepela.

72

evrov stane zasebna upepelitev živali do dveh kilogramov teže

396

evrov pa je treba odšteti za zasebno upepelitev živali nad 55 kilogramov teže

Poginule živali predajo veterinarju

V Veterinarski ambulanti Vet Medica Portorož ugotavljajo, da se njihove stranke po evtanaziji živali od teh večinoma poslovijo v njihovih prostorih, kjer žival tudi pustijo. Veterinarji jo nato odložijo v zamrzovalnik, nakar jo prevzame higienik.

Žival je sicer možno tudi odnesti in jo pokopati, vendar je treba upoštevati natančno določene pogoje. Grob mora biti dovolj globok in je lahko le na mestih, kjer ne onesnažuje podtalnice oziroma ne obremenjuje okolja. “Imamo pa tudi sklenjeno pogodb s podjetjem, ki upepeljuje živali. Nekaj strank se je že odločilo za takšno možnost,” pravijo v Vet Medici iz Portoroža.

Draguljni pogreb

Iz pepela umrle živali je mogoče izdelati tudi dragulj (safir ali rubin) ali nakit. To stane tudi več kot 2000 evrov, odvisno od velikosti dragulja.

Pobuda o pokopališču za živali ob zavetišču

Prvi korak, da bi tudi na območju slovenske Istre uredili pokopališče za male živali, so naredili v stranki Oljka. Na nedavni seji koprskega občinskega sveta so predlagali, da bi Obalno zavetišče za živali razširilo svojo dejavnost in del zemljišča v bližini svojega objekta namenilo ureditvi pokopališča za živali regijskega značaja.

“Verjamemo, da bi si nekateri lastniki živali želeli pokopati svoje ljubljenčke na urejenem pokopališču, morebiti bi tudi opravili ceremonialni pogreb. Na ta način bi imeli možnost obiskovati grob svojega ljubljenčka in tako obujati spomine na skupne prijetne trenutke, kakor tudi ohraniti navezanost na ljubljeno žival,” menijo v Oljki.

Zemljišče neprimerno, preverili bodo druge lokacije

Prepričani so, da gre pri ureditvi pokopališča za živali za družbeno odgovorno potezo, “zato ne bi smelo biti ovir”. Kot možno lokacijo predlagajo zemljišči nad dovozno potjo do zavetišča ali del katere od drugih parcel, ki služijo zavetišču. “Parceli sta javni, pri čemer je ena v lasti države, s katero bi bilo potrebno skleniti ustrezni sporazum,” dodajajo.

V koprski občini pa odgovarjajo, da to ne bo mogoče. Pojasnjujejo namreč, da se zemljišči nahajata na drugem območju kmetijskih zemljišč in delno na območju gozdnih zemljišč. Po zdaj veljavnih prostorskih dokumentih tovrstna dejavnost ni bila prostorsko opredeljena in je tudi ni mogoče umeščati na takšna zemljišča. “Pobudo bomo preučili in preverili tudi druge možne lokacije,” vseeno napovedujejo v občini.

Okolje s pobudo za pokopališče v Luciji

So v sosednjih občinah kaj bolj naklonjeni zamisli za ureditev pokopališča za male živali? V Okolju Piran so marca piranski občini poslali pobudo za ureditev takšnega območja. “Predlagamo, da za potrebe pokopališča za male hišne živali zagotovi približno 1000 kvadratnih metrov veliko zemljiško parcelo z urejenim dostopom v bližini Lucije. Območje pokopališča naj se umesti v nastajajoči občinski prostorski načrt,” pravi direktor Okolja Gašpar Gašpar Mišič. Napoveduje, da bi s pokopališčem upravljalo Okolje. Vzor pri ureditvi lokacije bi jim bilo reško pokopališče za male živali.

V Izoli pravijo, da o ureditvi pokopališča za domače ljubljence še niso razmišljali, saj do zdaj niso prejeli tovrstnih predlogov. “Morda bi bilo smiselno urediti enotno pokopališče za male živali na ravni vseh občin slovenske Istre,” menijo. Niti v Ankaranu nimajo nobene informacije glede morebitnega načrtovanja pokopališča za živali.

---