Letos pet milijonov v Valdoltro

Ortopedska bolnišnica Valdoltra (OBV) že devet let čaka na pridobitev statusa ortopedske klinike, zanj izpolnjuje vse pogoje. Da so kos najzahtevnejšim izzivom, že leta dokazujejo in so to potrdili med epidemijo, ko je bila OBV nacionalni ortopedski center. Imajo številčno znanstveno-raziskovalno ekipo in vodijo niz mednarodnih projektov. Letos bodo izpeljali skupaj pet milijonov evrov vredne investicije, dobro polovico z denarjem države.

PRIMORSKA > Letos načrtuje OBV vrsto naložb in novosti. Vse naj bi, kot upajo, zaokrožila pridobitev statusa ortopedske klinike, na kar OBV čaka že dolgih devet let.

Vrsta investicij

Načrt investicij je zahteven: sklenili bodo obnovo in povečanje prostorov za bolnišnično lekarno (950.000 evrov prispeva zdravstveno ministrstvo), zaključili bodo nadgradnjo sistema arhiviranja radioloških slik in komunikacijskega sistema RIS/PACS (zanj je ministrstvo namenilo dobrih 1,8 milijona evrov), dva milijona evrov lastnega denarja pa bodo namenili nakupu sodobne medicinske in preostale opreme.

189

endoprotetičnih operacij kolka in kolena,

188

operacij hrbtenice,

102

operaciji rame,

115

operacij hallux valgus je letos še dodatno pridobila OBV.

V programu investicij v obdobju od leta 2023 do 2025 je zajeta prenova operacijskih prostorov in sterilizacije, prenova prostorov za rehabilitacijo z adaptacijo bazenskega dela, nakup naprav za magnetno resonanco in zagotovitev dodatnih zemljišč za širitev zdravstvene dejavnosti.

Istočasno si s pomočjo odgovornih za zdravstvo OBV prizadeva za vzpostavitev hiperbarične medicine s pomočjo komore. To bo, kot je uradno dogovorjeno, prevzela v upravljanje in souporabo od ministrstva za obrambo.

Znanstvena dejavnost in status klinike

OBV namenja veliko pozornost raziskovalni dejavnosti. Znanstveno-raziskovalno ekipo sestavlja 35 raziskovalcev, dvanajst je doktorjev znanosti, ki sodelujejo v vrsti pridobljenih mednarodnih in čezmejnih znanstvenih projektih.

Že devet let si OBV prizadeva pridobiti tudi status terciarne ustanove, torej ortopedske klinike. Za pridobitev tega statusa se bolnišnica kot izvajalec najbolj zahtevnih ortopedskih posegov v Sloveniji poteguje od leta 2013. Že odtlej OBV tudi formalno izpolnjuje vse pogoje.

Tudi uradni podatki o uspešno opravljenih najzahtevnejših posegih in zdravljenih ortopedskih bolnikih to potrjujejo. S tem so nazadnje seznanili ministra Janeza Poklukarja, ki se je pred dnevi kolektivu zahvalil, da je kljub oteženemu delu zaradi epidemije uspel v zadnjih dveh letih opraviti celo več ortopedskih posegov kot pred epidemijo leta 2019. Med epidemijo je namreč OBV prevzela vlogo nacionalnega ortopedskega centra. Sočasno je posojala kadre vsem covidnim bolnišnicam in domovom starejših občanov. Z aktivnostmi med epidemijo je tako OBV občutno pripomogla, da se niso podaljšale že sicer dolge čakalne dobe v ortopediji v državi.

Pridobili tudi dodatni program dela

OBV je prva in edina v slovenski ortopediji uspela vzpostaviti tudi nacionalni register protez. Tega zahtevnega dela se je lotila s pomočjo lastnih raziskav, ki temeljijo na bazah podatkov lastnega registra, kar je bila podlaga za vzpostavitev nacionalnega registra protez, ki ga zdaj OBV tudi vodi.

Ob letos pridobljenem programu dela, ki jim ga dodeli zdravstvena zavarovalnica ZZZS, je spodbuden podatek, da je OBV za letos pridobila tudi dodaten program dela iz nacionalnega razpisa. Tako bo lahko izvedla še dodatnih 189 endoprotetičnih operacij kolka in kolena.

Na podlagi soglasja zdravstvenega ministrstva pa bo OBV izvedla še dodatne programe dela, ki jih na podlagi realizacije plača zavarovalnica ZZZS. Med slednjimi so še 188 operacij hrbtenice, 102 operaciji rame in 115 operacij hallux valgus.

---