Končno kapela, kot se spodobi

Stošestintrideset let stari kapeli na spomeniško zaščitenem delu izolskega pokopališča se, vsaj navzven, leta poslej skorajda ne poznajo. S skupnimi močmi oziroma skupno finančno podporo so jo obnovile izolska občina, Ljudska univerza v Trstu, izolska Komunala in Italijanska samoupravna narodna skupnost.

Odpri galerijo

IZOLA > Historicistična kapela sv. nadangela Mihaela je spomenik lokalnega pomena, njena obnova je stala dobrih 90.000 evrov. Dela, ki jih je izvedla Komunala, so vključevala tudi ureditev bližnjega dela pokopališča.

Tržaška univerza prispevala skoraj polovico denarja

Kot je na torkovem slavnostnem odprtju obnovljene kapele povedal direktor Komunale Denis Bele, so vsa dela opravili skladno s konservatorsko-restavratorskim načrtom in kulturnovarstvenim soglasjem. Restavratorski načrt so naročili že pred desetletjem, do konca lanskega leta, ko so se končno lotili obnove, se je vselej zatikalo pri potrebnem denarju. Vrednost vseh naročil je znašala 131.761 evrov, skoraj polovico, 55.000 evrov, je prispevala tržaška ljudska univerza, za kar gre v prvi vrsti zahvala predsedniku Emiliu Fatovicu pa tudi izolski podžupanji iz vrst Italijanske samoupravne narodne skupnosti in kulturni koordinatorki Agnese Babič. Za obnovo si je prizadeval že njen predhodnik, pokojni Silvano Sau, in v zadnjem obdobju, kot je včeraj spomnil predsednik Italijanske narodne skupnosti Marko Gregorič, tudi poslanec manjšine Felice Žiža.

131.761

evrov je stala obnova kapele in bližnjega dela pokopališča

“Povezovanje in sodelovanje nas krepi in bogati,” je poudaril župan Danilo Markočič in kulturno dediščino označil za bogastvo naroda. “Kdor zanjo ne skrbi, ne skrbi za svojo prihodnost.” Fatovic je opozoril na pomen kapele: “Ko pridemo do nje, smo vsi enaki, čeprav smo imeli pred tem različne identitete.” Povedal je še, da mu je v posebno čast, da so obnovo dorekli in izpeljali v vsega enem letu. Zaščito in obnovo italijanskih pokopaliških spomenikov v Sloveniji in na Hrvaškem si je zadalo italijansko Ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje.

Zamarin si je kapelo zamislil v obliki solze

Kapelo je blagoslovil izolski župnik Janez Kobal. Zgradili so jo tri leta zatem, ko so leta 1883 uredili mestno pokopališče. Postaviti jo je dal Kobalov predhodnik Giovanni Cav. Zamarin (24. junij 1821 - 1. maj 1895), ob njej je tudi pokopan, po njegovi zaslugi so leta 1888 podaljšali stolno cerkev sv. Mavra, uredili kor in pročelje.

Temelje ogroža slana voda

Kot je pojasnil Bele, so opravili zelo zahtevno sanacijo temeljev objekta, ki jih ogroža slana voda, zaradi česar je bila vprašljiva njegova statičnost. Obnovili so tudi tlakovce, fasado in žlebove. Ko so oktobra podpisali pismo o nameri obnove, so dela vrednotili še na višji znesek, 174.296 evrov (univerza se je že takrat zavezala, da bo primaknila 55.000 evrov), tudi izvajali naj bi jih dlje, do konca leta. Kakorkoli že, na obnovo še čakajo notranjost kapele in nekatere zaščitene grobnice v okolici.

“Pokopališče je kraj, kjer pogledaš proti nebesom in čez morje, nekam v neskončnost, kamor smo pravzaprav vsi namenjeni. Ta kraj je žalosten, ker se na njem poslavljamo od naših rajnih, zato si je Zamarin kapelo zamislil v obliki solze (ker je tudi Jezus jokal nad Jeruzalemom, je kapela v obliki solze tudi tam, op. a.). Ker pa je bila kapela doslej takšna, kot je bila, je bil ta kraj dvakrat bolj žalosten,” se je Kobal nazorno zahvalil za obnovo.

---