Imamo 12 poslank in poslancev plus eno

Primorska bo v novem sklicu državnega zbora imela 12 poslancev oziroma 13, če prištejemo še Mirjam Bon Klanjšček, ki je bila za Gibanje Svoboda izvoljena v Ljubljani. V poslanske klopi bodo sedli stari poslanski mački in novinci.

SLOVENIJA > Istra s štirimi okraji ima v novem mandatu šest poslancev. Kras ima eno poslansko predstavnico, prav tako po enega predstavnika Postojna in Posočje. Čast Nove Gorice zastopa en poslanec. Ajdovski okraj premore še naprej dva poslanca. Primorska je v čisto vseh okrajih na prvo mesto postavila Gibanje Svoboda. Kako so volili Primorci po posameznih okrajih, pa objavljamo v spodnji tabeli.

Tamara Kozlovič, Gibanje Svoboda: “Koper si od države v prihodnje zasluži več”

Novoizvoljena poslanka Gibanja Svoboda, 44-letna Koprčanka Tamara Kozlovič, pričakuje, da bodo v novi vladi konstruktivno sodelovali za dobrobit ljudi. “Imamo odgovornost oblikovati močno koalicijo, ki nas bo usmerila na pot svobode, solidarnosti in socialne pravičnosti,” napoveduje.

V okraju Koper 1 je dobila 5147 (44,5 odstotka) oddanih glasov. Pravi, da je še preplavljena s čustvi, ki jih bo skušala čimprej predelati, saj jo že čakajo nove obveznosti.

Med drugim mora poskrbeti za predajo dela na Mestni občini Koper, kjer je direktorica občinske uprave. Prav tako bo odstopila tudi kot nadzornica Luke Koper. “Za mano je prva tovrstna izkušnja, ki me je zelo veliko naučila. Odločitev za kandidaturo niti približno ni tako enostavna, kot bi se morda lahko zdelo. Če si resen, potem so to resne odločitve. Hvala županu Alešu Bržanu, saj je bila prav njegova podpora ključna pri moji odločitvi.”

Po izobrazbi je magistrica znanosti s področja menedžmenta poslovnih sistemov. Preden ji je župan Bržan zaupal direktorske vajeti, je približno desetletje vodila Turistično organizacijo Koper, kjer so z ekipo oblikovali več uspešnih zgodb, ki so postale prepoznaven znak Kopra in Istre. Dve leti je bila asistentka na portoroški Turistici. “Bila sem prostovoljka na različnih družbenih področjih, v prostem času pa najraje potujem, kjer spoznavam nove kraje in drugačna kulinarična doživetja,” o sebi pove Kozlovičeva.

Verjame v svobodno in odprto družbo, v spoštovanje sočloveka, skupnost, državo in njene institucije. “Želim pa si tudi, da bi Koper od države v prihodnje dobil več, ker si zasluži več,” je odločna. Njena prva prioriteta je pospešitev postopkov za gradnjo hitre ceste Koper-Dragonja.

Mateja Čalušić, Gibanje Svoboda - za razvoj turizma in kmetijstva na podeželju

Novoizvoljena poslanka Gibanja Svoboda, 34-letna Mateja Čalušić iz sv. Antona, napoveduje, da si bo še posebej prizadevala za razvoj slovenske Istre, turizma in kmetijstva na podeželju, za ohranjanje kulturne dediščine pa tudi za boljšo prihodnost mladih, da bi laže prišli do izobrazbe, zaposlitve in stanovanja.

V okraju Koper 2 je dobila 7408 (43,56 odstotka) glasov. “Izvolitev me je vseeno presenetila, predvsem to, da smo dobili tolikšno podporo,” priznava Mateja Čalušić, po izobrazbi inženirka agronomije in hortikulture, ki se je specializirala kot kvalificirana svetovalka s področja varstva kmetijskih rastlin. Poslansko vlogo si bo prizadevala opravljati kar najbolje, pravi, volilna kampanja je njena edina politična izkušnja doslej.

Delovne izkušnje si je nabirala v kmetijski trgovini in družinskem gostinskem podjetju s 25 zaposlenimi. Ustanovila je razvojno-raziskovalni center, v okviru katerega sodeluje z mladimi istrskimi vinarji, skupaj postavljajo smernice za trajnostni razvoj na podeželju.

Čalušićeva ne skriva ljubezni do podeželja in kmetijstva. “Želim si, da bi Slovenija postala prepoznavnejša zelena destinacija, več je treba vlagati v znanje in inovacije, vitalnost in konkurenčnost podeželja, spodbujati kratke dobavne verige in lokalno samooskrbo, poskrbeti za učinkovitejšo rabo naravnih virov in diverzifikacijo podeželskih skupnosti.”

V Sloveniji si zaslužimo svobodo razmišljanja, sodelovanja in ustvarjanja za boljši jutri. Prav zato stavi na aktivno kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja, podporo trajnostnemu turizmu in podjetništvu na podeželju, lokalno samooskrbo in kratke dobavne verige, varstvo okolja, naravno in kulturno dediščino podeželja ter gradnjo podporne infrastrukture na podeželju.

Andreja Živic, Gibanje Svoboda - glas ljudstva in najranljivejših

“Poštenost, spoštovanje, vključevanje in konstruktivno sodelovanje so tiste vrednote, ki jih gojim in tudi živim,” pravi sežanska poslanka Gibanja Svoboda Andreja Živic. Te jo bodo vodile tudi pri delu v parlamentu, kjer se bo posvečala gospodarstvu, najranljivejšim skupinam in zeleni prihodnosti.

Andreja Živic iz Skopega pri Dutovljah je sicer novinka v politiki, vsekakor pa Kraševcem ni neznana. Diplomirana ekonomistka že tri desetletja dela v gospodarstvu, zadnjih trinajst let kot specialistka za davke in dajatve v podjetju Gen-I, kjer se je njena poklicna pot prekrižala s potjo Roberta Goloba. “Tukaj sem spoznala, kako lahko rigidnost sistema zaustavlja razvoj prodornih podjetij,” pravi Živic, ki si bo prizadevala, da se to spremeni. Dobila je 5973 glasov (41,7 odstotka) v okraju Sežana.

Kraševci jo poznajo tudi kot borko za najranljivejše skupine, saj je pred 25 leti pripomogla k ustanovitvi prvega razvojnega oddelka za predšolske otroke s posebnimi potrebami v Sežani in dosegla začetke deinstitucionalizacije te skupine otrok, za kar se bo zavzemala tudi v bodoče. “Kot mama otroka s posebnimi potrebami sem zelo zgodaj na lastni koži občutila šibkosti v socialnem, zdravstvenem in šolskem sistemu. Takrat sem ugotovila, kako pomembno je biti vključen v skupino, ki si deli podobne vrednote, saj le skupaj s povezovanjem in vključevanjem lahko dosežeš spremembe.”

Nekdanja vinska kraljica po smrti očeta skupaj s sestrama in mamo na manjši družinski kmetiji v Skopem nadaljuje s tradicijo pridelave terana. Svojo aktivnost v parlamentu bo usmerjala v povezovanje s civilnimi iniciativami, se zavzemala za čisto naravo in zeleno prihodnost.

Matej Arčon, Gibanje Svoboda - absolutni zmagovalec in prvi Golobov človek

Matej Arčon, nekdanji novogoriški župan, je tisti izvoljeni poslanec, ki je v celi državi dobil največ glasov. K temu je precej pripomoglo, da je kandidiral v dveh okrajih, a v obeh je bil več kot prepričljiv zmagovalec. Arčon je vsekakor tudi eden najbolj prepoznavnih obrazov Svobode. Kakšno delo ga čaka?

“Rezultat je neverjetno presenečenje. Vedel sem, da bomo na Goriškem dobili več glasov, saj je tu doma Robert Golob, ampak nisem si mislil, da bo podpora tako izjemna,” nam je Matej Arčon povedal sinoči, medtem ko se je odpravljal na druženje s svojimi podporniki: “Želim se iz oči v oči zahvaliti številnim ljudem v lokalnem okolju, ki so me v preteklih mesecih podpirali.”

Matej Arčon, ki bo novembra letos dopolnil 50 let, je karierni politik, ki si je počasi vzpostavljal mrežo, pridobival zaupanje in na njem gradil uspešne projekte, pri čemer mu je pomagala njegova prirojena družabna spretnost. Arčon je veder, komunikativen, duhovit in topel človek. Celo, ko so mu po drugem županskem mandatu očitali kupčkanje, neaktivnost in neučinkovitost, zaradi česar ga je Klemen Miklavič uspel premagati, je na človeški ravni ostal precej priljubljen.

Bodoči predsednik vlade bo potreboval natančno takšnega zaveznika in prijatelja, kot je Arčon, ki svojega šefa na področju prefinjenega iskanja političnega ravnotežja najbrž lahko marsikaj nauči. Vprašanje je le, v kakšni vlogi. “Vsekakor se bom v stranki ukvarjal z gradnjo mreže lokalnih odborov. Za odgovor na vprašanje, kakšna bo moja vloga v nacionalni politiki, pa je prezgodaj,” je povedal Arčon in priznal, da najverjetneje ne bo ostal v poslanskih vrstah. Se mu morda obeta položaj generalnega sekretarja vlade? V primeru, da Arčon ne sede v poslanske klopi, je naslednji na vrsti Danijel Bešič Loredan, ki pa naj bi postal zdravstveni minister. Če se uresniči ta scenarij, se vrata državnega zbora odprejo za Postojnčana Aleksandra Prosena Kralja.

Robert Janev, Gibanje Svoboda - športnik za šport, a tudi za vodo in hitro cesto

Tako kot večina poslancev Gibanja Svobode je tudi Robert Janev politično nepopisan list. Doslej ni nikoli sodeloval niti na lokalnih volitvah, spremljal pa je politična dogajanja v slovenski družbi in v lokalni skupnosti. Je Izolan po duši, zato bo v državni zbor popeljal glas svojih someščanov.

“Že dlje časa se nisem strinjal z načinom upravljanja države, dogajanje v zadnjih dveh letih pa je preseglo vse meje. Najprej sem se odločil, da grem v politiko, ko pa se je pojavilo Gibanje Svoboda, smo takoj našli skupne programske točke,” o svojem vstopu v politiko pravi 52-letni Robert Janev.

To, da je bil izvoljen, ni presenečenje, saj je na izolskih ulicah znan obraz. Po diplomi na Fakulteti za šport je učil na osnovni šoli, nato se je kot strokovni sodelavec za področje športa zaposlil na Centru za kulturo, šport in prireditve. Dolgo časa je treniral mlade nogometaše, tudi škofijski Bronx v prvi malonogometni ligi, bil je v prvi vrsti organizatorjev Istrskega maratona, prav on je v Istro pripeljal tekmovalni badminton ... Zato se bo v DZ osredotočil na šport. “Šport je prepomemben, da bi ga izpustili iz postcovidne rehabilitacije. Upad motoričnih sposobnosti med zaprtjem šol je bil tolikšen, da bomo ta primanjkljaj težko nadoknadili v nekaj letih. Načrtujem, da bi v osnovne šole vpeljali najmanj eno športno uro na dan in da bi učenci že v prvem triletju imeli športnega pedagoga. Zagovarjam samooskrbo uma, telesa in duha,” je povedal Janev.

Sicer pa bo kot del triperesne deteljice istrske Svobode podpiral zagotovitev dodatnega vira pitne vode, gradnjo cestne povezave Koper-Dragonja, predvsem pa večji vpliv lokalne skupnosti na odločitve Dutb o zemljiščih v njeni lasti. Ima tri otroke, z izvenzakonsko partnerico živi v Jagodju.

Danijel Krivec, SDS - Krivčev šesti mandat ne preseneča

Glede na zanesljivo bazo volilcev in prispevek pri številnih razvojnih projektih v domačem Posočju izvolitev Danijela Krivca ne more presenečati. Izkušen politik, dosedanji vodja poslanske skupine SDS in član številnih odborov v državnem zboru konstruktivno deluje v koaliciji ali opoziciji. V šestem mandatu bo v opoziciji.

Ne glede na okoliščine ostaja Danijel Krivec zvest svojim osnovnim načelom: “Kar poveš ali obljubiš, tudi stori. Brez izjeme. Trdo delo, korektnost, poštenost in zanesljivost so ključ do uspeha.” V okraju Tolmin je zanj glasovalo 2791 volilcev, kar pomeni, da je dobil 25 odstotkov glasov.

Ne skriva, da je razočaran nad volilnim rezultatom v slovenskem merilu in da je pričakoval, da bodo volilci prepoznali vložen trud v nadgrajevanje zakonodaje in pri soočanju s pandemijo. “Kaže, da se je animiral del spečih volilcev, ki so dali podporo nekomu, ki v politiki za zdaj nima kaj pokazati. Očitno nekateri menijo, da projekti nastanejo sami po sebi.”

Ocenjuje, da bi lahko tudi v novem mandatu nadaljeval z vodenjem poslanske skupine. Na vprašanje, ali bi prehod SDS v opozicijo lahko vplival na zastavljene cilje v Posočju, med drugim na projekt Kanin, odgovarja: “Upam, da bo nova vlada nadaljevala s projekti za ljudi po celotni Sloveniji in da ne bodo podpirali zgolj naložb v Ljubljani. Svoboda naj velja za vso Slovenijo. Poletno zimski center Kanin kandidira na razpisu za pridobitev okoli osem milijonov evrov za novogradnjo zgornjega odseka. Upam, da bo nova vlada razumela, da dobri projekti niso zaradi strank temveč zaradi ljudi. Če bi se v povezavi s Kaninom, ki je nujen za celoletni turizem v Posočju, zapletlo, bo to čuden signal.”

Zvonko Černač, SDS - Golobovim prepuščajo “eno najuspešnejših držav”

Postojnčan Zvonko Černač, politik z dolgo kilometrino, se v novem mandatu z ministrskega položaja vrača v državni zbor, kjer bo poslanec SDS že petič, tokrat ponovno v opoziciji. Naslednikom, kot pravi, zapuščajo “odlično podlago za naprej”.

“Najprej hvala vsem, ki ste v SDS in meni prepoznali pravo izbiro. Hvala tudi ekipi, ki mi je pomagala v volilni kampanji. Brez njih nam ne bi uspelo,” je bil prvi komentar Zvonka Černača po ponovni izvolitvi v državni zbor.

Na listi SDS se je vanj prebil kot kandidat, ki je po deležu dosegel tretji najboljši rezultat za SDS na Primorskem (23,6 odstotka), v postojnskem okraju je dobil 2884. “Glede na izključujoč in sovražen odnos zmagovalne stranke do SDS” bo slednja, kot pravi Černač, v prihodnje očitno spet delovala v opoziciji. Svoji naslednici, kot je prepričan, zapuščajo odlično podlago za naprej.

“Slovenija je po vseh kazalcih med najbolj uspešnimi državami. Na področju, za katerega sem bil odgovoren zadnji dve leti, smo iz podpovprečnih napredovali med pet najbolj uspešnih. Smo na četrtem mestu po učinkovitosti uporabe sredstev iz evropskih skladov, glede na projekte, ki bodo zaključeni v letu dni, pa bomo prihodnje leto med prvimi tremi,” pravi dosedanji minister za razvoj in kohezijsko politiko.

V prejšnji Janševi vladi je bil Zvonko Černač minister za infrastrukturo, štirikrat poslanec, svoj pečat pa je pustil tudi kot postojnski podžupan in občinski svetnik ter direktor občinskega stanovanjskega sklada.

Pred volitvami se je pohvalil s kar nekaj projekti, ki so bili v občinah Postojna in Pivka podprti z evropskimi sredstvi, medtem ko bo iz opozicije težje krepil Postojno “kot regijsko in gospodarsko-poslovno središče”.

Eva Irgl, SDS - čvrsti steber podpore Janezu Janši

Ko bo novoizvoljeni državni zbor predvidoma sredi maja sedel na svojo konstitutivno sejo, bo enega od sedežev že šestič zasedla tudi 45-letna Vipavka Eva Irgl, ki bo čez dobri dve leti praznovala polnih dvajset let dela v slovenskem parlamentu. Prvič je namreč v dvorano na Šubičevi sedla leta 2004 po volilni zmagi SDS.

Tisto je bila zmaga, mimogrede, ki ji je sledil zadnji polni mandat katere od strank, saj smo kasneje vsakič znova odhajali na predčasne volitve.

V politiko je takrat niti ne tridesetletna nekdanja študentka teologije Eva Irgl vstopila kot razmeroma prepoznavna voditeljica zabavnih oddaj na nacionalni televiziji. V svojem političnem delovanju v glavnem ni silila v ospredje, a je kljub temu obveljala za trdno podpornico svoje stranke in predsednika Janeza Janše. Njena prisotnost na parlamentarnih glasovanjih je bila zadovoljiva, njene razprave pa so po podatkih Parlametra zaznamovale besede besede “zakon”, “delo” in “pravica”. Ko gre za vlaganje poslanskih pobud in vprašanj, je bila blago nadpovprečno aktivna.

V zadnjem mandatu je vodila parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kot članica je sodelovala še v odborih za zunanjo politiko in pravosodje ter v preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. V igri za ministrske položaje doslej ni bila v igri, tudi v strankarskih organih ne zaseda nobenega položaja.

V preteklosti se je izjavam za Primorske novice najraje izognila, tudi včeraj ni bilo nič drugače. Na klic se ni odzvala in ga ni vrnila. Je pa zato na instagramu objavila nasmejano fotografijo s pripisom, da se zahvaljuje za glasove in da bo še naprej delala v dobro Vipavske doline in Slovenije. Po novem bo to malo težje, saj bo njena stranka v opoziciji.

Jernej Vrtovec, Nova Slovenija - V Vipavski dolini dobil tretji mandat

Dosedanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (Nova Slovenija) v novi zasedbi državnega zbora prevzema tretji poslanski mandat. Če je bil leta 2014 kot novinec v DZ med najmlajšimi poslanci, se zdaj v poslanske klopi odpravlja s številnimi izkušnjami, tudi na mestu infrastrukturnega ministra.

Še ne 37-letni Jernej Vrtovec (Nova Slovenija) prihaja iz vasi Čehovini v Vipavski dolini, in je, kot rad poudari, ponosen na svoj dom in na svojo Vipavsko dolino. Je poročen in ima dve hčerki. Družini, na prvem mestu, in športu, zlasti nogometu, namenja tudi redke trenutke prostega časa.

Član NSi je postal s 17 leti in še kot srednješolec ustanovil občinski odbor NSi v Komnu. Aktiven je bil zlasti v podmladku stranke, v Mladi Sloveniji, ki jo je med letoma 2009 in 2015 tudi vodil. V tem obdobju je bil tudi predstavnik za odnose z javnostmi v stranki.

V DZ je bil prvič izvoljen leta 2014, ko je bil z 29 leti med najmlajšimi poslanci, pred štirimi leti je na predčasnih volitvah v DZ v volilnem okraju Ajdovščina dobil 1787 oziroma 15,4 odstotka glasov volilcev, tokrat so mu ti po še nepopolnih podatkih namenili nekaj več kot 2200 glasov.

Včeraj smo ga želeli povprašati, kako komentira svoj rezultat in rezultat Nove Slovenije ter ali meni, da bo Primorski kaj pomagalo dejstvo, da bo najverjetnejši predsednik vlade Primorec, a ga nismo uspeli priklicati. Se je pa na facebook strani volilcem zahvalil za podporo:

“Hvala, Vipavska dolina, za vaš glas. Namenili ste mi kar 2238 glasov, na kar sem ponosen. Delamo odločno naprej!” Odgovornosti ga ni strah, kar je, kot je še zapisal v zadnji dneh, med drugim pokazal pred dvema letoma, ko je, kot najmlajši minister v tretji Janševi vladi, sprejel vodenje infrastrukturnega ministrstva.

Diplomirani teolog je tudi avtor knjige o vlogi nadškofa Alojzija Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije.

Meira Hot, SD - za boljše prometne rešitve v Istri

Dvainštiridesetletna pravnica iz vrst SD Meira Hot je hvaležna piranskim volilcem, da so jo ponovno izvolili v DZ; dobila je 1066 glasov (11,8 odstotka). V novem mandatu bo edina primorska poslanka SD, kar pripisuje dosedanjemu štiriletnemu delu in projektom, za katere zagotavlja, da jih bo zagovarjala še naprej.

“Uspela sem biti glas ranljivih skupin in nisem pozabila ne na naše mesto ne na Istro,“ skuša zaobjeti dosedanja prizadevanja. Še naprej se bo trudila po najboljših močeh, da bo ponovno izkazala, da je bilo zaupanje njenih volilcev upravičeno.

Kako? “Nadaljevala bom s prizadevanji za ukinitev vinjet na hitri cesti med Škofijami in Markovcem,” napoveduje in opozarja na neupravičeno kaznovanje voznikov, ki so v zadnjem mesecu uporabili koprski del hitre ceste samo za to, da so si na bencinskem servisu natočili gorivo. Kaznovanje je bilo “brez pravne podlage in nizkotno”.

Kaznovali so jih s 300 evri, za vinjeto so jih morali odšteti še 15, nekateri so plačali in bili čez nekaj dni ponovno kaznovani, kar pravno gledano po njenem mnenju ne pije vode.

Ta del hitre ceste bi lahko razvinjetili na temeljih Osimskih sporazumov, vztraja. “Tudi gradnja tranzitne hitre ceste Šmarje-Dragonja je prioriteta, pri tem bomo morali združiti moči vsi istrski poslanci in najti kratkoročne rešitve že za to poletje, zatem pa poskrbeti, da bo država sprejela prostorski načrt. V času poletne sezone bi lahko na mejnem prehodu Sečovlje vzpostavili dodatni pas za domačine in dnevne migrante.” Glede hitre ceste Jagodje-Lucija meni, da bi bila dovolj že “optimizacija” trase.

Še naprej si bo prizadevala tudi za delavske in socialne pravice.

Matej Tašner Vatovec, Levica: “Velikih sprememb v drži Levice ne sme biti”

V bornem skupnem izkupičku stranke Levica (4,39 odstotka glasov) je 39-letni Matej T. Vatovec v volilni enoti Koper I. dosegel soliden izid. Zanj je po dosedanjih podatkih glasovalo 7,11 odstotka volilnih upravičencev. To je sicer 823 glasov v prvem koprskem okraju. Matej T. Vatovec je tako dobil svoj tretji mandat v DZ.

“Daleč od tega, da bi bili ti rezultati pričakovani, je pa res, da je Gibanje svoboda naredilo cunami. Jaz sem zadovoljen z zaupanjem, ki so nam ga izkazale volilke in volilci. Glede na to, da je Kul ostal zdesetkan, je to vseeno pozitiven rezultat, bomo pa morali tudi v okrnjeni ekipi delati naprej, kot smo zadnjih osem let,” nam je včeraj pokomentiral svoj dosežek in izid stranke Levica njen stari novi poslanec Matej T. Vatovec.

Tako kot Levica je tudi on v državnem zboru že od leta 2014. V mandatu, ki se izteka, je vodja poslanske skupine, zato je tudi eden najbolj prepoznavnih in izpostavljenih strankinih obrazov.

Tašner Vatovec, ki je po izobrazbi filozof z doktoratom, se je kot glasnik stališč poslanske skupine v jasnosti profiliral kot oster kritik Janševe vlade. Naslavljal je ključne socialne težave in izražal občutke Levice, da država drsi v avtoritarnost. Kot član odborov za obrambo in zunanjo politiko se je veliko posvečal tema področjema.

Bistvenih sprememb v njegovem delovanju in delovanju poslanske skupine v prihodnjem mandatu ne bo, napoveduje. Vztrajali bodo pri svojem programu. “Mislim, da je to prava pot in tudi tista pot, ki nam je ohranila zaupanje, da smo sploh še zastopani v parlamentu, tako da nekih velikih sprememb ne sme biti,” poudarja koprski poslanec. Kandidirala je tudi njegova soproga, Maja Tašner Vatovec, a v podeželskem koprskem okraju ni bila izvoljena.

Felice Žiža, italijanska narodna skupnost - Pričakuje podoben sporazum o sodelovanju

Felice Žiža bo tudi v naslednjem mandatu predstavljal italijansko narodno skupnost v državnem zboru. Pripravljen je na sodelovanje z bodočim mandatarjem Robertom Golobom, želi si podpisati sporazum z vlado z opredeljenimi programskimi točkami.

“V moji ekipi smo pričakovali takšen rezultat, nekako med 60 in 70 odstotki podpore. Volilci so sporočili, da so naše delo v zadnjih štirih letih ocenili kot dobro,” je včeraj za Primorske novice povedal Felice Žiža.

Tudi med pripadniki italijanske narodnosti je bila predvolilna kampanja ostra. Žiža pravi, da so nasprotniki želeli dokazati, da je bil podrejen Janševi vladi. “To ni bilo res: s tokratno vlado sem sodeloval na podoben način kot moj predhodnik s prejšnjimi vladami. Dosegli smo tudi dobre rezultate in realizirali kar nekaj projektov,” je še dodal Žiža. Prejel je 1098 glasov (61 odstotkov), njegov nasprotnik Maurizio Tremul, ki je kandidiral tudi pred štirimi leti, pa 706 (39 odstotkov).

Med pripadniki italijanske manjšine (2656 jih ima posebno volilno pravico) je precej nezadovoljstva povzročila odločitev posebne volilne komisije, ki jo je vodila Meri Mikac, da javnosti ne sporoča nobenih delnih neuradnih rezultatov. Komisija je glasovnice štela zelo počasi, tako da je končni rezultat sporočila šele ob 3. zjutraj. Rezultati za sedež madžarskega manjšinca so bili, denimo, znani že ob 23. uri, čeprav so imeli bistveno več glasovnic.

“Prvi cilj je podpis sporazuma o sodelovanju z vlado z natančnimi programskimi točkami. Prva med njimi bo zagotoviti višjo raven znanja italijanščine med učitelji, ki poučujejo v naših šolah. Nato je potrebno popraviti vrtce v Hrvatinih in Luciji, osnovno šolo v Izoli, zgraditi telovadnico za srednjo šolo v Izoli, v Ankaranu bi morali dobiti nove prostore za italijansko narodno skupnost,” našteva 59-letni Žiža, ki sicer živi med Izolo in Miljami. To bo zanj drugi poslanski mandat, v preteklosti pa je bil tudi izolski podžupan.

---