Kakšne lastnike potrebuje portoroški turizem in kakšno lastništvo bi zagotavljalo razvoj Hita?

Nedavno je pri nas močno odmevala zgodba, povezana z deležem v Savi, ki ga je York nameraval prodati Madžarom. Na koncu sta SDH in Kad uveljavila predkupno pravico in Sava je ostala v slovenski lasti. Je pa ta zgodba odprla vprašanje, kakšne lastnike potrebujeta turizem in igralništvo, zlasti Hit. To smo vprašali nekaj primorskih kandidatov na volitvah v DZ.

Odpri galerijo

PRIMORSKA > Zgodba je vzbudila veliko zanimanja še zlasti na Primorskem, saj ima Sava hotele tudi v Portorožu. Istrabenz turizem s šestimi hoteli v Portorožu je posredno prav tako v rokah države, saj je njegov lastnik Dutb. Kje naj torej iščemo strateške lastnike za hotele v Portorožu?

Hoteli na razpotju

“Izkušnje so nas naučile, da se tuji lastniki doslej niso posebej izkazali pri dvigu kakovosti turistične ponudbe v Portorožu. Namesto vlaganj v turistične kapacitete, v infrastrukturo, morda v nove projekte so doprinesli k izgubljanju zvezdic. Prenove ni bilo nikjer, ostale so le obljube,” pravi Tatjana Voj, kandidatka SAB. Meni, da bi morali spodbujati domače podjetnike, ki bi prav gotovo imeli več razumevanja za vlaganja, ohranitev delovnih mest ter posodabljanje in bogatenje ponudbe. “Imamo več primerov dobrih praks domačih vlagateljev, tudi v Kopru,” še dodaja.

V Levici pa menijo, da mora biti turistična infrastruktura v državni lasti, saj je turizem strateška panoga, ki je velik zaposlovalec, v predkovidnih časih pa je ustvaril desetino BDP. “Zato menimo, da je najustreznejši strateški lastnik hotelov v Portorožu država, ki mora namesto profitnega motiva zasledovati strateške in razvojne nacionalne interese ter z mislijo na zaposlitve in okolje,” pravi Matej Tašner Vatovec, kandidat Levice.

Tomaž Slokar, kandidat SDS, poudarja, da izhodne strategije glede državnih naložb v turističnem sektorju še ni, v strategiji upravljanja kapitalskih naložb pa je Sava opredeljena kot pomembna naložba, v kateri bo država ohranila vsaj četrtinski delež. “V tem mandatu smo se v SDS zavzemali za sprejetje zakona o Nacionalnem demografskem skladu, s katerim bi na enem mestu in pri enem upravljalcu skoncentrirali vse naložbe države, pri katerih mora lastništvo obdržati Republika Slovenija,” pravi Slokar.

Danijel Sertić, kandidat NSi, pravi, da v stranki zagovarjajo umik države iz gospodarstva, tudi iz turizma: “Smiselno pa je, da država obdrži večinsko lastništvo v strateških podjetjih na področju prometne, transportne in logistične infrastrukture ter elektroenergetskega sistema. Pomembno je, da zagotovimo investitorja z izkušnjami poslovanja v turistični panogi, ki bo imel sredstva in znanje za razvoj.”

Skrb za razvoj Hita ali načrt za privatizacijo?

V SDS so v dveh branjih glasovali za novelo zakona o igrah na srečo, po katerem bi določili, da neposredni ali posredni delež države v lastništvu koncesionarja ne sme biti manjši od 25 odstotkov plus ena delnica. V prvi fazi se zavzemajo za preoblikovanje SDH v državni Nacionalni demografski sklad, na katerega bi prenesli vse državne naložbe, tudi danes razpršen delež v Hitu. S tem bi poenostavili upravlnaje in zagotovili večjo donosnost. “Država kot kontrolni lastnik podjetja v panogi igralništva mora skrbeti, da se podjetje razvija in raste v skladu s cilji in vizijo podjetja, pri tem pa mora skrbeti za omejitev tveganj, ki jih igralništvo prinaša, predvsem v pogledu zasvojenosti,” pravi Slokar.

V Levici so kritični do teh načrtov. “Vlada želi z novelo zakona o igrah na srečo omogočiti privatizacijo Hita, čemur v Levici ostro nasprotujemo. Da bi to preprečili, smo vložili pobudo za posvetovalnem referendum o vladnem zakonu,” pravi Tašner Vatovec in dodaja, da bi se s privatizacijo poslabšal položaj delavcev Hita, država pa bi izgubila skupnostne vzvode za vplivanje na odločitve podjetja. Poudarja še, da dejavnosti iger na srečo ne smemo prepuščati zasebnikom, ki jih zanima le profit, ampak jih moramo izvajati, razvijati, a tudi omejevati pod nadzorom lokalnih in državnih institucij, saj pomembno zaznamujejo podobo in socialni značaj Nove Gorice in okolice.

V NSi pri igralništvu bolj kot vprašanje državnega lastništva poudarjajo vlogo države pri preprečevanju pretiranega širjenja igralništva, z vsemi negativnimi vplivi vred. Tatjana Voj pa se strinja, da naj vlada Hit - namesto da ga prodaja - raje davčno razbremeni.

Kaj bi bilo najbolje za turistični del Lipice?

Zanimalo nas je tudi, ali se kandidatom zdi smiselna zamisel, da bi turistični del Lipice privatizirali.

Tatjana Voj nima dvomov: “Turistični del Lipice bi prenesla v zasebne, vendar domače roke.” Tudi v NSi bi dali prednost zasebnemu lastniku. “Menimo, da bi lahko turistično, gostinsko, športno in hotelsko dejavnost izvajal tudi odgovoren zasebni lastnik z izkušnjami iz turistične panoge,” pravi Sertić.

Drugače na to gledajo v Levici. “Nasprotujemo privatizaciji turističnega dela Lipice. Menimo, da mora biti turistična infrastruktura v državni lasti, saj je turizem strateška panoga, ki predstavlja pomembnega zaposlovalca in pomembno prispeva k BDP. Če to, tako kot hotele, prodamo ali pripustimo strateškega partnerja, bo to na rovaš širše blaginje,” pravi Tašner Vatovec.

“V SDS smo s predlogom zakona o Nacionalnem demografskem skladu predlagali, da se Holding Kobilarna Lipica prenese na novoustanovljeni Nacionalni demografski sklad, ki bo v 100-odstotni lasti Republike Slovenije,” pravi Slokar.

---