Ko gre za varstvo pitne vode, izjem ne bi smelo biti

Med najbolj izpostavljenimi primorskimi okoljskimi problematikami je vojaško vadišče Poček. V boju z vsakokratno oblastjo, ki ponavlja, da je osrednje vadišče strateškega pomena za državo, so krajšo doslej vselej potegnili prebivalci, ki si prizadevajo, da bi imelo varstvo nenadomestljivih kraških vodnih virov prednost pred vojaškimi dejavnostmi. Kako bi se lotili razreševanja tega konflikta, smo zato vprašali nekatere kandidate v postojnskem volilnem okraju.

POSTOJNA > Ustavno sodišče je pred leti razveljavilo državni prostorski načrt za vojaško vadišče Poček, saj obrambnemu ministrstvu ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost ne predstavlja tveganja za onesnaženje virov pitne vode. Ministrstvo zdaj s prostorskim načrtom poskuša znova, pri tem pa bo moralo opraviti tudi celovito presojo vplivov na okolje. To mu nalaga tudi predlog vodovarstvene uredbe za vodni vir Malni in druga zajetja, ki vojaško dejavnost sicer pod določenimi pogoji dopušča. V Postojni medtem vztrajajo, da se morata vojaško udejstvovanje in njegova intenzivnost na Počku postopoma zmanjševati, hkrati pa določiti tudi datum končnega zaprtja.

Za čimprejšnje zaprtje

Najbolj nekompromisni so pri tem v Levici, kjer se zaradi okoljske in družbene nesprejemljivosti vadišča zavzemajo za njegovo čimprejšnje zaprtje. “Dokler do tega ne pride, je treba vojaške aktivnosti na tem območju čim bolj omejiti,” poudarja Tina Žigon (Levica).

 

 

Kot glavni argument za zaprtje izpostavlja neprimernost lokacije, saj vadišče leži praktično nad glavnim virom pitne vode v regiji, problematična pa je tudi neposredna bližina naselij. “Lokalnemu prebivalstvu so zaradi močnih detonacij, nizkih preletov vojaških zrakoplovov, onesnaževanja nad virom pitne vode in tako naprej kršene prenekatere pravice, zlasti pravica do zdravega življenjskega okolja in pravica do počitka,” je odločna Tina Žigon. “Če se na kraškem terenu zgodi onesnaženje, ni poti nazaj,” svari.

Ob tem še poudarja, da na Počku vaj ne izvaja le Slovenska vojska, temveč tudi za Nato vojsko oziroma vojsko držav zaveznic, kar bistveno poveča prisotnost vojske na Počku, obseg vojaških vaj in arzenal uporabljenega orožja in druge vojaške opreme.

Za drugačno namembnost

Aleksander Prosen Kralj (Gibanje Svoboda) se zaveda, da ima vadišče v sistemu obrambe države strateški pomen. “Čez noč ga seveda ne moremo zapreti, zato mora lokalna skupnost zanj dobiti višjo odškodnino za uporabo in jo nameniti ekološkim in projektom zelene preobrazbe na tem območju.” Dolgoročno pa Poček vidi kot poligon Slovenije in zveze NATO za reševanje izzivov vse bolj perečih problemov zaščite in reševanja, ki so posledica klimatskih sprememb, Poček bi moral postati središče znanja in veščin – in ne raket in onesnaževanja - na področju reševanja ekoloških katastrof, pred katerimi tudi naši kraji niso in ne bodo imuni.

 

 

V gibanju se namreč zavzemajo za posodobitev slovenskega obrambnega koncepta na način, da se - tudi znotraj zveze NATO - za opremo in zmogljivosti Slovenske vojske zagotovi dvojno uporabnost, za njihovo osnovno poslanstvo, predvsem pa za zaščito in reševanje.

Sicer pa zagotavlja, da bodo v upravljanje vključevali tudi civilno družbo in z javno razpravo dorekli nadaljnje korake. Novi vodja obrambnega resorja bi po njegovem moral biti človek dialoga, ki bi bil z občino in civilno družbo sposoben skleniti dogovor.

Tudi Aleksander Prosen Kralj se strinja, da bi morala biti vojaška dejavnost na vodovarstvenih območjih prepovedana. “Čista voda je slovensko nacionalno bogastvo. Vse ostale, četudi strateške, dejavnosti moramo podrediti temu.”

Za najmanjši skupni imenovalec

“Zavzemam se za to, da je vsak negativen vpliv na vodovarstveno območje potrebno najprej ugotoviti, potem pa čimprej odpraviti. Tu ne bi smelo biti izjem,” meni tudi Aljaž Plevnik (NSi). Sicer pa kandidat stranke, iz katere prihaja tudi aktualni obrambni minister, ocenjuje, da ne glede na barvo naslednje vlade ni realno pričakovati, da bi se vadišče zaprlo. “Škoda je, da se je občina v zadnjih letih odpovedala znatnim odškodninam, ki bi jih ministrstvo za obrambo sicer namenilo občini, ta pa bi jih lahko uporabila tudi za blaženje posledic. Vojaške vaje pa se med tem nemoteno izvajajo,” ocenjuje in poudarja, da se je treba odločno pogovarjati o terminih in pogojih za izvedbo vojaških vaj ter vplivih na okolje in prostor.

 

 

Po njegovem so bili pomembni koraki narejeni z nedavno sklenitvijo pogodbe med Morsom in občino (za nadomestilo za vlaganje v lokalno javno infrastrukturo). K povrnitvi porušenega zaupanja in boljšemu sodelovanju pa bi po njegovem prispevala ustanovitev mešane delovne skupine, ki bi transparentno analizirala pereča vprašanja, vključno z vplivi na okolje (z angažiranjem zunanjega presojevalca) in na podlagi rezultatov poiskala najmanjši skupni imenovalec med stranema. Do končnega dogovora, sprejemljivega za obe strani, pa lahko pride le s konstruktivnimi pogovori, je še prepričan Plevnik.

---