Elitna zemljišča ob morju ne smejo biti za elito, temveč javno dobro

V Izoli so prodali Rudo in območje nekdanjega kamnoloma, dve od šestih atraktivnih ali pa vsaj pomembnih zemljišč, ki so jih banke in stečajni upravitelj Primorja neuspešno prodajali vrsto let. Gre res za naključje? Naprodaj so še trikotnik pri hotelu Delfin, Argo in nekdanje dvorišče Delamarisa, medtem ko bodo območje ladjedelnice z Dutb prenesli na državo.

IZOLA > “Elitna zemljišča ob morju ne smejo biti namenjena samo eliti, temveč za javno dobro. Izjema so parcele, ki jim država nameni posebno rabo zaradi gospodarskih in drugih interesov, kot je luška dejavnost,” je prepričana Jadranka Šturm Kocjan (SD). Ob morje bi umestila sprehajalne in kolesarske poti, opazovalnice morja in ptic, rekreacijske in zelene površine, akvarij, muzej na prostem o biotski raznolikosti. Javne programe bi Robert Janev (Gibanje Svoboda) povezal s turizmom in posadil visoko rastje, da bi “centru mesta zagotovil naravno hlajenje”. Gregor Perič (Povežimo Slovenijo) si poleg zelenja, dostopnosti in turizma želi razvoja s kakovostnimi delovnimi mesti, kar bi dosegli “s celoletno turistično ponudbo v kombinaciji s športno oziroma zdravstveno infrastrukturo in uporabo termalne energije”.

Kje je strategija upravljanja ključnih zemljišč?

Jadranka Šturm Kocjan bi v ozkem priobalnem pasu prepovedala motorna vozila, tudi na morju, špekulativne nakupe takšnih zemljišč pa preprečila z davčno politiko, s tem, da bi jih kupili država ali lokalna skupnost, in celovitim načrtovanjem. Tudi Janev in Perič se zanašata na transparentno prostorsko načrtovanje, Perič še “na čim širši konsenz lokalne skupnosti o vsebinah ter na sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN) in podrobnih prostorskih načrtov”. Dutb bi po njegovem mnenju koristila posebna strategija upravljanja z zemljišči, Janev pa pravi: “Tako kot imamo strategijo upravljanja s strateškimi naložbami, podjetji, katerih (so)lastnik je država, tako bi morali imeti urejeno tudi strategijo upravljanja ključnih zemljišč”. Njihovo namembnost bi morala država soustvarjati z lokalno skupnostjo, njuni jasni viziji pa Šturm Kocjanova dodaja dialog z lastniki, investitorji ter širokim krogom javnosti in strokovnjakov.

Janev meni, da je varovalni pas ustrezen tudi zaradi uspešnega referenduma o vodah in da je posege treba načrtovati upoštevaje morsko biodiverziteto. “Kjer je možno, je treba gradbene posege in infrastrukturo umakniti čim dlje od morja,” opominja Perič, Šturm Kocjanova pa, da pri zaščiti govorimo o metrih, ker imamo najkrajšo morsko obalo v EU. “Upreti se je treba agresivnemu investitorskemu urbanizmu, ki ga diktira kapital.” Spominja se snovanja ureditve obalne ceste, ko je 1000 sodelujočih z zamislimi napolnilo 750 metrov papirja.

Kmetijska zemljišča z države na občino

Zakonodaja dobro ščiti kmetijska zemljišča, treba jo je le dosledno izvajati. “Predlog, da bi kmetijsko zemljišče v bližini mesta zavarovali tako, da bi rodovitno zemljo odpeljali v zaledje, se mi zdi absurden,” je Šturm Kocjanova kritična do predloga ob sprejemanju OPN v Izoli bolj kot so bili izolski svetniki SD. Podobno kot tekmeca poudarja pomen samooskrbe, Perič zagovarja prenos kmetijskih zemljišč z državnega sklada na občino, ureditev namakalnih zajetij in poenostavitev postavljanja toplih gred. Pritisk na kmetijska zemljišča bi zmanjšali, če bi nepozidana stavbna zemljišča spremenili v kmetijska, z OPN pa špekulativno investiranje. Janev bi poostril nadzor in uvedel sankcije za tiste, ki kmetijskih zemljišč ne uporabljajo za kmetovanje. Pri njihovem najemu in nakupu bi dal prednost lokalnim kmetom in domačinom, potem nekatere kažete za spravilo orodja ne bi bile vikendi. “Vikend naselja z eno oljko, figo in nekaj cveticami ne le da uničujejo našo krajino, so leglo oljčne muhe in podobnih škodljivcev.”

---