Ko v Salzburgu zajčki skačejo med jajčka

Sol, ki so jo včasih pridelovali v okolici in so jo, ko je posel cvetel, imenovali kar belo zlato, ima mesto ob reki Salzach v imenu. Baročna arhitektura, pregovorna urejenost na vsakem koraku, turizem in pol, nesmrtni film Moje pesmi, moje sanje, Stiegl, Red Bull in seveda Mozart so najbližji sinonimi za Salzburg. Četrto največje avstrijsko mesto leži blizu meje z Nemčijo, a spet ni predaleč niti za kak hiter izlet s Primorske.

Kdor je imel v zadnjih dneh priložnost obiskati avstrijski baročni biser, je lahko užival v posebnem vzdušju, ki ga prinaša čas priprav na največji krščanski praznik. Neštete trgovine z živili in prodajalne obrtnih suvenirjev so še posebej lično okrancljane s simboli krščanske velike noči. Butare (prave morajo biti iz sedmih vrst skrbno pripravljenega zelenja) si marsikje lahko sami izdelajo tudi obiskovalci, lično pobarvanih jajčk pač ne. To je delo za posebej izurjene mojstrice, ki za zahtevnejše poslikave na enem okrasnem izdelku porabijo tudi več ur. Da jim ni dolgčas, pa skrbijo zajčki: čokoladni, plišasti, leseni ... In na vse to se - po dveh kovidnih letih - kot v dobrih starih časih spet lepijo množice turistov.

A med sprehodom po slikovitih ulicah tudi v konici tedna se zdi, da so mestne oblasti razmeroma uspešno pripravljene na njihov prihod. Letališče je od mestnega središča oddaljeno vsega štiri kilometre, od železniške postaje do mestnega središča ni več kot četrt ure hoje. Na obrobju mesta so za obiskovalce z avti preskrbeli več kot tisoč parkirnih mest (P+R Park and Ride), s katerih pa je zagotovljena hitra pretočnost z okolju prijaznim avtobusnim sistemom z vozili na elektriko. Od primorskih mestnih občin je Salzburg oddaljen približno štiri ure vožnje, kar je lahko primerno tudi za časovno krajši izlet, le da je v takem primeru spoznavanje (številnih) lokalnih znamenitosti odvisno od prilagajanja na popotniške ritme obiskovalcev z vzhoda.

Salzburg velja za enega lepših evropskih baročnih mest, že 26 let je tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Je mesto s tradicijo in kulturo, univerzitetno, festivalsko mesto, poslovno, trgovsko in kongresno središče. In seveda turistična meka, saj se mesto z bližnjo okolico v običajnih časih letno ponaša s približno tremi milijoni nočitev.

Sicer pa, za lepe reči si velja vzeti čas. Še posebej, ker Salzburg nikoli ne razočara: prvi obisk navduši, vsi naslednji pa potem prvo izkušnjo le še utrjujejo ...

Severni Rim

Največja atrakcija Salzburga je utrdba Hohensalzburg, največji v celoti ohranjeni grad osrednje Evrope. Toda mesto ponuja še nešteto drugih izzivov, povezanih tako z zgodovino kot s sodobnim načinom življenja. Vse pa združuje glasbena zapuščina Wolfganga Amadeusa Mozarta, najslavnejšega Salzburžana. V mestu z nekaj več kot 150.000 prebivalci je živahno vse leto, še posebej pa ob prazničnem času in v poletnem festivalskem obdobju.

Brez izvirne kulinarične ponudbe danes ni več nobenega turističnega presežka. Seveda v Salzburgu prevladuje avstrijska kuhinja, a njeno “začimbo” predstavlja italijanski vpliv. Dolcevita na vsakem koraku in za vsakim vogalom, od neposrednih okusov do vizualnih predstav, je razlog, da se je Salzburg prijelo tudi poimenovanje severni Rim.

V iskanju priložnosti, kako mestne značilnosti kar najbolj približati obiskovalcem, so razvili tudi ponudbo ture dobrot, kjer lahko z vodičem aktivno odkrivate skrite kotičke s hkratnim razvajanjem brbončic ob okušanju izvirnih prigrizkov, odličnega piva, vina ... do različnih okusov raznih omak, kisov, žganic in drugih zvarkov, katerih priprava predstavlja svojevrstno umetnost. Doživetje je tudi srebanje kave v kavarni pod stanovanjem, kjer je pred 250 leti živel Mozart. Spomini nanj so živi vsepovsod, tudi v obliki raznih sladkih okusov. Daleč naokoli najbolj znani sladki suvenir so Mozartove kroglice. V mestu ob reki Salzach morajo te biti zavite v srebrno-modrem ovoju, kar pomeni, da so ročno izdelane v Salzburgu, kjer je (pri Fürstovih) doma tudi izvirni sladki recept.

Okolica dopolnjuje mestni utrip

A Solnogradec (arhaično slovensko poimenovanje za Salzburg) niso le skrivnosti starih mestnih ulic. Ko sodobno gradbeništvo posega po vse večjih površinah podeželja in uničuje njegovo kulturo, izginjajo identiteta krajev, običaji ter stara bivalna kultura. Da bi ohranili ta del zgodovine, v odgovornih okoljih skrbijo muzeji na prostem. Eden takih je iz središča Salzburga oddaljen četrt ure vožnje z avtobusom. Na 50 hektarjih obsežnem območju je prikazano nekdanje življenje na Salzburškem (eni od današnjih devetih zveznih dežel), in to v vseh njenih petih pokrajinah: severni sta Flachgau in Tennengau, južne pa Pinzgau, Pongau in Lungau. Prav iz vseh teh pokrajin so v 38 letih dobesedno razstavljene prenesli skupno 88 poslopij - najstarejše je iz leta 1492 - in jih nato dolga leta znova postavljali. A za kulturno zgodovino je treba animirati množice, kar Avstrijcem lepo uspeva. Živahen utrip dajejo turistični vlakec, priložnostni lokali in prodajalne. Vse skupaj pa je očitno tako privlačno, da ima muzej na prostem precej stalnih obiskovalcev z letnimi vstopnicami.

Vrnitev z dežele v mesto se lahko prijetno zavleče, saj na poti stoji največja zasebna avstrijska pivovarna Stiegl. Blizu je tudi prestižni Hangar 7, kjer na robu letališča milijarder Dietrich Mateschitz oziroma njegova korporacija Red Bull razstavlja prestižne eksponate iz svoje zbirke številnih odmevnih adrenalinskih podvigov. V zgornjem nadstropju domuje ena imenitnejših avstrijskih restavracij Ikarus, znana po tem, da mesečno gosti najboljše svetovne kuharske mojstre. Mimogrede: tudi najbolj znana slovenska kuharica se lahko pohvali, da je v prestižnem Red Bullovem kulinaričnem moštvu že vrtela prvo kuhalnico ...

---