Zgodovina je tudi za dijake bližje kot kdajkoli prej

“Zgodovinski uspeh na republiškem tekmovanju zgodovine,” so na sežanski srednji šoli opisali rezultate, ki so jih dosegli dijaki pod mentorstvom Franje Čok in Gabrijele Rebec Škrinjar. Na tekmovanju so preučevali obdobje druge svetovne vojne in to prav v času, ko se zdi, da se zgodovina vse bolj ponavlja.

Sežanski dijaki z mentoricama so se iz državnega tekmovanja v 
Postojni vrnili zmagoslavno.  Foto: ŠC Srečka Kosovela Sežana
Sežanski dijaki z mentoricama so se iz državnega tekmovanja v Postojni vrnili zmagoslavno.  Foto: ŠC Srečka Kosovela Sežana

SEŽANA > Na Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana so letos še posebej ponosni na svoje zgodovinarje. Upravičeno, saj so dosegli zgodovinske rezultate na državnem tekmovanju iz zgodovine, kjer so se v znanju iz obdobja druge svetovne vojne pomerili dijaki iz 59 gimnazij in 44 srednjih strokovnih šol.

Najboljši zgodovinar med dijaki

Med gimnazijci sta Vid Sila in Krištof Strepančič prejela zlato priznanje, Martin Oblak pa srebrno. Vid Sila je zbral celo največ točk in postal najboljši v državi. Prvo mesto pa so trije gimnazijci dosegli tudi na ekipnem tekmovanju, kjer so morali pokazati veliko znanja o gostitelju tekmovanja, mestu Postojna.

Gabrijela Rebec Škrinjar

profesorica zgodovine na sežanski gimnaziji

“Na tekmovanje smo se pripravljali ravno v času ruskega napada na Ukrajino. Dijaki so ugotavljali vzporednice, našli podobnosti glede vzpona totalitarizma, pohlepa po ozemljih, karizme voditeljev, podob porušenih ukrajinskih mest, ki so enake podobam porušenih mest iz druge svetovne vojne. Prepričali se se, kako se v pravo vojno pravzaprav zelo zlahka zdrsne.”

Ariana Fabian s programa aranžerski tehnik se lahko pohvali z bronastim priznanjem, Kristian Kablar s programa ekonomski tehnik pa je prejel srebrno priznanje. Mentorici sta bili Franja Čok, ki poučuje zgodovino na programih ekonomski in aranžerski tehnik, ter Gabrijela Rebec Škrinjar, profesorica na gimnaziji.

Zgodovina nas bi morala marsikaj naučiti

Letošnja tema, druga svetovna vojna, je bila za dijake še posebej zanima, ugotavlja Rebec Škrinjar, na kar vplivajo številne oddaje, računalniške igre, pa tudi pogovori znotraj samih družin, kjer se o medvojnih temah še pogovarjajo. Čeprav je šolska zgodovina velikokrat omejena na nizanje faktografskih podatkov, pa je ta osnova še kako pomembna, da se dijaki iz zgodovine dejansko nekaj naučijo.

“Na tekmovanje smo se pripravljali ravno v času ruskega napada na Ukrajino. Dijaki so ugotavljali vzporednice, našli podobnosti glede vzpona totalitarizma, pohlepa po ozemljih, karizme voditeljev, podob porušenih ukrajinskih mest, ki so enake podobam porušenih mest iz druge svetovne vojne. Prepričali se se, kako se v pravo vojno pravzaprav zelo zlahka zdrsne,” je pojasnila profesorica zgodovine.

Vzporednic z drugo svetovno vojno in trenutno vojno v Ukrajini je več, ugotavlja tudi Vid Sila, a zgodovina nas uči, da ogorčenje ni dovolj, zato mora mednarodna skupnost ukrepati: “Naloga svobodnega sveta je, da po vseh svojih močeh pomaga Ukrajini, saj lahko le z enotnostjo in znatno pomočjo pokažemo ruskemu režimu, da nadaljnji vojaški pohodi ne bodo tolerirani. Največja predvojna napaka velikih sil je bilo namreč popuščanje fašističnim režimom, kar jih je le še podkrepilo in jim povečalo samozavest.”


Najbolj brano