Črn scenarij: bodo morali v Ilirski Bistrici zaradi vodovoda črtati ostale projekte?

“Če pride do situacije, da bomo morali evropska sredstva vračati, lahko občino zapremo, saj nas čaka bankrot,” je na veliko finančno stisko, v kateri se je zaradi podražitve del pri gradnji brkinskega vodovoda znašla ilirskobistriška občina, opozoril župan Emil Rojc. Na zadnjem razpisu je najnižja ponudba izvajalca za 1,8 milijona evrov presegla zagotovljena sredstva.

ILIRSKA BISTRICA > “Srečujemo se z neverjetnim pritiskom gradbincev po višanju cen. Prvi sklop pogodb za bistriški del vodovoda izven slemenske ceste je podpisan v vrednosti 9,6 milijona evrov, pri drugem sklopu razpisov, ki gredo po slemenski cesti, so cene skočile v nebo,” je na zadnji seji občinskega sveta župan Emil Rojc osvetlil težave, s katerimi se srečujejo pri 23 milijonov evrov težki gradnji povezovalnega vodovoda med Ilirsko Bistrico in Rodikom.

Na razpisu, ki je zajemal še zadnje tri od dvanajstih sklopov projekta, je najnižja ponudba za dela na odseku med Harijami, Pregarjami, Rjavčami in Artvižami, ki vključujejo tudi preplastitev regionalne ceste, kar za 1,8 milijona evrov presegla zagotovljena sredstva.

1,8

milijona evrov dodatnega denarja mora za gradnjo povezovalnega vodovoda zagotoviti bistriška občina

Občina je zato razpis razveljavila in ga bo, kot je napovedal Rojc, ponovila s pogajanji. Razpis, pri katerem kot soinvestitor sodeluje tudi direkcija za infrastrukturo, vključuje gradnjo vodovoda med Harijami, Pregarjami in Rjavčami v bistriški občini ter med Rjavčami in Artvižami v hrpeljsko-kozinski občini, poleg tega pa še sanacijo 13 kilometrov regionalne ceste med Artvižami in Pregarjami ter slabih osem kilometrov ceste Pregarje-Harije.

Zagotovili so dodatnih 1,8 milijona evrov

“Če odstopimo od tega dela investicije, ne bi izpolnili razpisnih pogojev in bi morali pridobljena evropska sredstva vrniti. To pa bi za občino pomenilo bankrot,” je Rojc utemeljeval predlog sklepa, s katerim so občinski svetniki v proračunu za prihodnje leto za gradnjo vodovoda zagotovili dodatnih 1,8 milijona evrov.

Emil Rojc

župan Občine Ilirska Bistrica

“Če odstopimo od tega dela investicije, ne bi izpolnili razpisnih pogojev in bi morali pridobljena evropska sredstva vrniti. To pa bi za občino pomenilo bankrot.”

Rojc sicer računa na pomoč države. “Stisnjeni smo med dva kamna. Če se ne bomo uspeli izpogajati z državo za dodatna sredstva, bodo tudi drugo leto velike težave s financiranjem tega projekta. Zdaj časa za pogajanja z državo ni, ker moramo pogodbo čim prej podpisati, saj bi v nasprotnem primeru zamudili rok za izvedbo del.”

Ta se izteče konec aprila prihodnje leto. Dve tretjini denarja za vodovod namreč prispevata evropski kohezijski sklad, ki bo zagotovil 10,5 milijona evrov, in država, ki bo odštela 1,9 milijona evrov iz proračuna, 3,3 milijona evrov pa iz Sklada za vode.

Tudi če občini uspe dobiti dodatna sredstva, pa s tem še zdaleč ne bo konec težav, saj pričakujejo zahteve po višanju vrednosti del tudi od ostalih izvajalcev. “Po najbolj črnem scenariju bo morala občina iz proračuna za prihodnje leto črtati ostale projekte. Bomo pa še vedno imeli vodovod,” je kljub vsemu optimističen Rojc.

Delež bistriške občine se je podvojil

Po prvotni oceni so dela na bistriškem delu vodovoda znašala 13 milijonov evrov, od tega je bilo 3,4 milijona občinskega denarja, po novem pa je vrednost del narasla na dobrih 15 milijonov, od katerih bi jih morala občina zagotoviti kar šest milijonov, kar je skoraj dvakrat več.

Bistriška občina je sicer dela za prvi sklop projekta, ki se nanaša na posodobitev vodarne, oddala podjetju Kolektor Sisteh za 3,5 milijona evrov. Drugi sklop del med Ilirsko Bistrico in Harijami v vrednosti 3,6 milijona evrov izvaja CPK, osmi sklop med vodohranoma Veliko Brdo-Jelšane je za 1,8 milijona evrov oddan Kolektor Kolingu, gradnjo povezovalnega vodovoda za naselja Koseze, Dolnji Zemon in Zemoska Vaga pa je dobil Grafist za 680.000 evrov.

V Divači za zdaj brez težav

Na Občini Divača, kjer dela na vodovodu znašajo 5,5, milijona evrov, so nam pojasnili, da so vse pogodbe z izbranimi izvajalci del podpisali že v novembru in da za zdaj na njihovem delu projekta vse poteka po načrtih.

Z občine Hrpelje-Kozina nam na vprašanja o morebitnih težavah pri financiranju projekta (še) niso odgovorili, prav tako še čakamo na pojasnila direkcije za infrastrukturo, ki bo v okviru projekta prispevala slabih 13 milijonov evrov za sanacijo cest.

S službe vlade za kohezijo pa so pojasnili, da bodo s pristojnimi službami pozorno spremljali izvajanje vseh investicijskih projektov v Sloveniji, pri čemer pa “ni mogoče enoznačno podati hitrega odgovora za konkreten projekt, saj je potrebno pregledati vsak primer posebej, se seznaniti z razlogi za povišanje in možnimi rešitvami znotraj tega, ob upoštevanju možnosti podaljšanja obdobja izvajanja projekta, potencialnih racionalizacij ali kakšnih drugih rešitev.”

---