Bo dvorec Ravne muzej, protokolarni objekt ali butični hotel?

V pivški občini si že dlje časa prizadevajo za obnovo dvorca Ravne, ki nezadržno propada. Za nove vsebine, med katerimi se kot možni omenjata muzej ali butični hotel, iščejo tudi potencialne investitorje. Te želijo pritegniti tudi s pomočjo bogate razstave o zgodovini dvorca in z njim povezanega Šilentabora, ki so jo odprli v Parku vojaške zgodovine.

Pivška občina želi v obnovo dvorca Ravne pritegniti tudi zasebne 
investitorje. Foto: Katja Kirn Vodopivec
Pivška občina želi v obnovo dvorca Ravne pritegniti tudi zasebne investitorje. Foto: Katja Kirn Vodopivec

PIVKA > “Obe znamenitosti imata razgibano in bogato zgodovino, sledovi katere pa so se danes večinoma razgubili. Za največjim utrjenim kompleksom na Slovenskem, ki je na Šilentaboru v srednjem veku kljuboval turškim vpadom, ni ostalo praktično nič.

Obiskovalce kraja danes navdušuje le še čudovit razgled z visokega grebena. Dvorec Ravne, katerega začetki segajo v 14. stoletje in je bil v lasti več pomembnih rodbin, pa danes hitro tone v pozabo, tako materialno kot v kulturnem spominu,” je namen razstave osvetlila njena avtorica in vodja projekta na pivški občini Ana Čič.

Jana Gržinič

direktorica Zavoda za turizem Pivka

“Želimo predstaviti vse potenciale, ki jih ta prostor ponuja. Lokacija je odlična, zato bo to v prihodnje zagotovo pomemben del pivške turistične zgodbe.”

Pivška občina si tudi na ta način prizadeva najti rešitev za ohranitev zapuščenega dvorca. “Ta projekt nam je dal zagon. Vsi si najbolj želimo obnove, saj prazen dvorec nezadržno propada. Iščemo predvsem vsebino, ki bi se vsaj delno financirala iz lastnih dejavnosti. To pa pomeni, da bi morala biti najmanj muzejska, če ne celo turistična,” je povedala direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinič.

Na razstavi so prvič na ogled predmeti rodbine Hohenwart, tudi stol in mizica z grbom plemiške družine. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Z evropskim denarjem oživljajo dediščino

Začasno razstavo o dvorcu Ravne, ki bo v Parku vojaške zgodovine na ogled do septembra, je pivška občina pripravila v okviru čezmejnega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV, v katerem sodeluje z oživljanjem dediščine dvorca Ravne in z njim povezanega Šilentabora.

V dvorcu muzej, hotel ali kaj tretjega?

Na občini zato že dalj časa iščejo investitorje, ki bi dvorcu dali novo vsebino. Poleg ureditve muzeja ali protokolarnega objekta s poročno dvorano je ena od rešitev preureditev v butični hotel, za kar je občina že izdelala idejno zasnovo. “S tem želimo predstaviti tudi vse potenciale, ki jih ta prostor ponuja. Lokacija je odlična, zato bo to v prihodnje zagotovo pomemben del pivške turistične zgodbe,” še poudarja.

Od leta 2019, ko so začeli s projektom, za katerega je pivška občina pridobila 232.000 evrov evropskega denarja, so doslej poleg razstave pripravili še tematsko kolesarsko Pot gradov, mobilno igro Vitezov izziv in krajši dokumentarni film o Šilentaboru, obujanju in promociji dvorca pa bodo posvetili tudi različne dogodke. Do avgusta, ko se projekt zaključi, bodo izdali še zbornik strokovnih prispevkov Dvorec Ravne – med zgodovino in digitalnim.

Na ogled je tudi izvod Slave vojvodine Kranjske (1689) iz ravenske grajske knjižnice, zdaj v lasti Angelike Hribar. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Na ogled pečatniki, miza in stol

K promociji dvorca bo nedvomno prispevala tudi bogata razstava Dvorec Ravne, na kateri je predstavljen zgodovinski in stavbni razvoj dvorca z njegovimi lastniki od njegovih začetkov leta 1313, ko je rodbina Raunach postavila stolpast dvor, prek njegovega vrhunca v 18. stoletju, ko so tedanji plemiški lastniki Hohenwarti dvorec preuredili v “raj na Krasu”, pa do počasnega usihanja z odhodom zadnje plemiške rodbine Marenzi in povojne zgodovine dvorca.

Prvič so na ogled tudi predmeti rodbine Hohenwart, ki sta jih za razstavo odstopili potomki te plemiške družine, sestri Stephanie Wiesbauer in Gabriele Blaikner. Poleg različnih pečatnikov sta na ogled tudi stol in mizica z grbom družine Hohenwart. Angelika Hribar, prijateljica potomcev družine Hohenwart, pa je za razstavo odstopila izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689, ki je bil del bogate ravenske knjižnice, v njej pa sta opisana tudi dvorec Ravne in Šilentabor.

Razstavo sta si ogledali tudi potomki plemiške rodbine Hohenwart Stephanie Wiesbauer (na fotografiji) in Gabriele Blaikner, ki sta za razstavo prispevali predmete iz družinskega arhiva na Dunaju. Foto: Katja Kirn Vodopivec

“Ravne, ki so v 20. stoletju za nas postale meglen mit s kopico družinskih portretov, dolgo in zmedeno genealogijo, zaprašenimi knjigami v naši domači knjižnici, pismi in družinskimi zgodbami, so danes postale kraj našega prijateljstva,” je bila za zanimanje občine in domačega zgodovinarja Igorja Gardelina, sicer tudi soavtorja razstave, hvaležna Blaikner, ki je Gardelinu na široko odprla vrata zasebnega družinskega arhiva na Dunaju, del katerega so tudi gradivo in predmeti z dvorca Ravne. Z dvorca so jih odnesli v 30. letih prejšnjega stoletja, nekaj malega pa se jih nahaja tudi v arhivu v Trstu.

Lastnik dvorca napisal prvi vodnik po Postojnski jami

Kot je poudaril Gardelin, je dvorec Ravne za pivško zgodovino izjemnega pomena že zaradi velikega števila plemiških rodbin, ki so si ga lastile. Med bolj znanimi člani rodbine Hohenwart je bil grof Franc Jožef Hanibal (1771-1844), naravoslovec in soutemeljitelj kranjskega deželnega muzeja, predhodnika današnjih narodnega in prirodoslovnega muzeja. Napisal je tudi prvi vodnik po Postojnski jami (1832), po njem se imenuje prvi v kraškem podzemlju najdeni hrošč drobnovratnik.

Del razstave je posvečen nekdanji utrdbi na Šilentaboru, od katere danes ni ostalo skoraj nič. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Del njegove zbirke polžev, ki jih hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, so v Pivki tudi razstavili. Poleg nje pa so na ogled tudi arheološke najdbe s Šilentabora, ki jih je za razstavo odstopil Narodni muzej Slovenije.


Najbolj brano