Nova Dolinska in staro upanje

Iz včeraj postavljenega temeljnega kamna naj bi v poldrugem letu zrasla stanovanjska soseska Nova Dolinska. Lahko bi jo poimenovali tudi Novo upanje. Namenjena je mladim družinam, torej vsem, ki imajo šoloobvezne otroke, v njej bo dom našlo 166 družin. Kar precej, a še vedno ne dovolj za vse, ki v Istri potrebujejo streho nad glavo.

Zakaj omenjamo Istro, če se stanovanja gradijo v Kopru? Ker se za najem stanovanj, ki jih bo gradil Stanovanjski sklad Republike Slovenije, lahko prijavi kdorkoli iz Slovenije, za najem tistih, ki jih bo gradil koprski stanovanjski sklad, pa stalno prijavljeni Koprčani in Ankarančani. Že slišimo škrtanje zob jeznih domačinov, zato hitro ponudimo tolažbo: nekdo, ki stanuje v Ljubljani, Celju, Mariboru, ima šoloobvezne otroke in izpolnjuje pogoje za najem stanovanja, ki je v lasti stanovanjskega sklada, zagotovo svoje mladine ne bo na vrat na nos prešolal v Koper samo zato, ker ima možnost, da reši svoj stanovanjski problem. Lahko pa to stori Izolan, na primer, saj mu Koper z naseljem Olmo niti ni tako daleč, da si ne bi mogel deset minut od ljube Izole ustvariti nov dom. Pa še to pojasnim: stanovanja, ki jih gradi koprski stanovanjski sklad, so namenjena le stalno prijavljenim Koprčanom in Ankarančanom s šoloobvezniki otroki. Zakaj Ankarančanom? Ker je najmlajša istrska občina soustanoviteljica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper. Morda je komu sedaj ob prej grozljivi, a napačni misli, da bodo tako imenovana neprofitna stanovanja zasedli nebodigatreba “tujci” onkraj Črnega Kala, kaj lažje. V vsakem primeru pa je stanovanj premalo, da bi rešili vse stanovanjske stiske, ki jih doživljamo prebivalci Istre.

Skromna stanovanjska gradnja in fantastično visoke najemnine so nas v zadnjih letih spremenile v ozkoglede, histerične lokalpatriote.

Skromna stanovanjska gradnja in fantastično visoke najemnine so nas v zadnjih letih spremenile v ozkoglede, ozkosrčne histerične lokalpatriote. Skačemo v zrak že ob najmanjši misli, da bi na “našo” zemljo stopila noga, katere lastnik nima ištrijanskega naglasa. In še tiste, ki ga imajo, ločimo na “naše” in “njihove”, tako krute so postale nepremičninske zgodbe.

V izolskih Livadah so bili, denimo, pred nekaj leti tik pred tem, da bi začel republiški stanovanjski sklad graditi nova stanovanja. Izolani so se uprli, saj so zahtevali ekskluzivno pravico do stanovanjskih ključev, kar seveda ni bilo možno. In kaj, če tokrat kakšna mlada družina iz Izole najde svoj dom v Kopru? Ji bomo postregli strupeno jezično župo ali ji čestitali v zavedanju, da ena stiska manj dela vso Istro srečnejšo?


Preberite še


Najbolj brano