Kupci “sveto prisegali”, da parcele ne bodo nikoli stavbne

Lastniki kmetijskih zemljišč v Bertokih se po objavi osnutka koprskega občinskega prostorskega načrta počutijo opeharjene. “Na večkrat ponovljeno vprašanje, ali je možno, da je za takšno zanimanje za parcelo razlog ta, da je verjetnost spremembe v zazidljivo kar velika, je sveto zaprisegel, da ne,” nam je eden od prodajalcev povedal o svojih razgovorih z zainteresiranim kupcem.

Izolan Alen Vuk trdi, da se namerava v prihodnosti na teh parcelah 
v Bertokih ukvarjati s hidroponsko pridelavo zelenjave. V osnutku 
občinskega prostorskega pa  so  ta zemljišča predvidena za stanovanjsko gradnjo.   Foto: Alen Vuk
Izolan Alen Vuk trdi, da se namerava v prihodnosti na teh parcelah v Bertokih ukvarjati s hidroponsko pridelavo zelenjave. V osnutku občinskega prostorskega pa so ta zemljišča predvidena za stanovanjsko gradnjo.  Foto: Alen Vuk

BERTOKI > Naši sogovorniki so potrdili namige, da se je že sredi leta 2021 za zakup parcel v Bertokih, ki se z novim občinskim prostorskim načrtom spreminjajo iz kmetijskih v stavbna, zanimal znani koprski podjetnik Rajko Hrvatič. Ponujal naj bi približno 15 evrov za kvadratni meter kmetijskega zemljišča. Spomnimo: za PN je Hrvatič zatrdil, da je nameraval v Bertokih saditi industrijsko konopljo ter da ni vedel za skorajšnjo spremembo namembnosti zemljišč.

Nekateri so njegovo ponudbo gladko zavrnili. Tudi zato, nam je povedala domačinka, ker je Hrvatič precej razvpita osebnost in je več kot jasno, da se s kmetijstvom ne ukvarja ter da pri njegovi ponudbi za zakup kmetijskega zemljišča nekaj smrdi: “Ljudje so takoj posumili, da je v ozadju nekaj drugega.”

Potencialni zaslužek

Če nekomu uspe kupiti zemljišče po ceni, ki velja za kmetijska, in se to zemljišče spremeni v zazidljivo, je potencialni zaslužek velikanski. Če preletimo zemljišča, ki se v tem času prodajajo v okolici Kopra, hitro ugotovimo, da gradbena parcela stane toliko kot v kakšnem drugem delu Slovenije dokončana hiša na gradbeni parceli. Cena je seveda odvisna od tega, ali je parcela ravna, osončena, dostopna, razgledna. V Semedeli, na primer, lahko kupimo parcelo za 175 evrov na kvadratni meter, v Boninih za 183 evrov, na Tinjanu za 290, v Žusterni, s pogledom na morje, celo 550 evrov na kvadratni meter. Tudi najbolj poceni zemljišče je desetkrat dražje od tistega, kar naj bi za svojo kmetijsko zemljo dobili domačini v Bertokih. Če vzamemo, da nekdo kupi po 18 in proda po 180 evrov na kvadrat, s 1000 kvadratnimi metri zasluži 162.000 evrov.

Želel bi pridelovati zelenjavo

V istem času naj bi na vrata domačinov začel trkati Izolan Alen Vuk. Po objavi našega članka se je javil na uredništvo in zatrdil, da s poslom nima nič. Vuk poudarja, da Saše Remištarja, prav tako Izolana, sploh ne pozna. Pravi, da je sicer s sorodnico solastnik dveh parcel, ki jih sam obdeluje. “Parceli sem očistil in zasadil oljke. V prihodnosti se nameravam ukvarjati s hidroponsko pridelavo zelenjave,” je pojasnil.

Parcel, na katerih se pojavlja kot zakupnik, sprva ni omenjal, ko smo ga soočili z uradnimi vpisi v zemljiško knjigo, pa je pojasnil, da bi rad razširil in zaokrožil svojo zemljo. “Menim, da je treba predlagani občinski prostorski načrt prilagoditi potrebam kmetijske dejavnosti in samooskrbe s hrano. Slednja mora postati nova razvojna platforma, ki bo tudi omejila vplive dviga cen hrane in našo odvisnost od uvoza hrane,” je prepričan Vuk. Upa, da bodo parcele, na katerih je zakupnik, ostale kmetijske.

Pripravljen je bil plačati višjo ceno

Zgodba, ki so nam jo zaupali lastniki kmetijskih zemljišč, je drugačna: “Pogovarjali smo se z Alenom Vukom. Ponudil nam je 18 evrov na kvadratni meter, kar se nam je zdela dobra cena. Ker je deloval, vsaj na videz, pošteno, smo se odločili prodati njemu. Glede na to, da ni imel predkupne pravice, smo na njegovo željo pri odvetniku sestavili fiktivno najemno pogodbo, s katero je potem lahko pridobil predkupno pravico. Na večkrat zastavljeno vprašanje ali je možno, da je za takšno zanimanje za parcelo razlog ta, da je verjetnost spremembe parcele v zazidljivo kar velika, je sveto prisegel, da ne in da parcela ne bo nikoli zazidljiva.”

Lastniki kmetijskih zemljišč, ki so podpisali fiktivne pogodbe, so nato na svoje račune dobili predplačila. Pred dobrim mesecem pa so iz Upravne enote začeli prihajati sklepi o vpisu predkupne pravice. Lastnikom so preostanek plačila obljubili ob trenutku, ko bodo sklepi pravnomočni. “Z zadnjim razkritjem občinskega prostorskega načrta se počutimo opeharjeni, saj bi raje parcelo v tem primeru zadržali zase,” so priznali domačini. Naši sogovorniki so zaskrbljeni nad morebitnim odzivom vpletenih v posel, zato ščitimo njihovo zasebnost, pri čemer smo verodostojnost navedb v uredništvu preverili.

Vloga odvetniške pisarne Cek

Odvetnik Igor Cek je ob našem obisku njegove pisarne odločno zatrdil, da so v anonimnem pismu, s katerim se je začela afera Bertoki, napisane izmišljotine ter nas celo svaril, naj se teme ne lotimo oziroma, da se je lotevamo “na lasten riziko”. Vuk je na vprašanje, ali sodeluje z odvetnikom Cekom, odgovoril pritrdilno, a za bolj kompleksne zadeve. Zakupe zemljišč, je pojasnil, je z lastniki v celoti dogovoril sam.

Domačini so nam v razgovoru povedali, da so “vse pogodbe podpisali v odvetniški pisarni Cek”.

Brata Rade in Saša Remištar o svoji vlogi še vedno molčita. Na Mestni občini Koper preiskava vloge prvega, ki je tam zaposlen kot višji svetovalec v oddelku za prostorsko načrtovanje in urejanje prostora ter bi torej zlahka prišel do informacij o vsebini in spremembah občinskega prostorskega načrta, še poteka.

V KS obsojajo pohlep in zlorabo krajanov

V krajevni skupnosti Bertoki so zelo zaskrbljeni zaradi nedavnih razkritij o špekulacijah s tamkajšnjo kmetijsko zemljo. “Obsojamo vsakršen pohlep in zlorabo naših krajanov,” pravi članica sveta KS Bertoki Saša Petejan.

V krajevni skupnosti so prepričani, da bi se morala do tovrstnih primerov delovanja občinske uprave opredeliti tudi protikorupcijska komisija. “Bolj kot to pa nas skrbi, da gre za zlorabo ljudi v stiski, saj so do nas prišle govorice, da prekupčevalci s kmetijsko zemljo in nepremičninami menda načrtno iščejo prav ranljive skupine krajanov. To se v koprski občini ne bi smelo dogajati, saj smo vendarle dovolj bogata skupnost,” meni Petejanova.

V krajevni skupnosti jih še zanima, kako bo občina v postopku izdelave občinskega prostorskega načrta zaščitila svoje krajane. “Želimo pravno varstvo, poleg tega smo večkrat opozorili, da pričakujemo bolj dorečen strateški razvoj,” pravi Petejanova.


Komentar novinarja

Nataša Hlaj

V nebo vpijoča naključja

Nekako težko je verjeti navedbam nekaterih istrskih podjetnikov, ki se poslovno sicer ukvarjajo z zelo različnimi projekti, da jih po novem zanima tudi kmetovanje. Eden bi gojil industrijsko konopljo, drugi bi se ukvarjal s hidroponsko pridelavo zelenjave. Ker je treba zreti v prihodnost, nas prepričuje. Ker mora samooskrba s hrano postati nova razvojna platforma, ki bo omejila vplive dviga cen hrane in našo odvisnost od uvoza hrane, razlaga. Oba za razvojni pospešek potrebujeta večja zaokrožena ...

Preberi več

Najbolj brano