Letošnja suša podobna tisti pred desetimi leti

Pa smo ga dočakali, dež namreč. Po uradnih podatkih je od srede zvečer do včeraj zjutraj na Letališču Portorož skupaj padlo 43 litrov na kvadratni meter in v Biljah 37. Veseli so kmetje, veseli so v Rižanskem vodovodu in bodo še bolj, če se bodo uresničile tudi včerajšnje napovedi vremenoslovcev, da bo do jutri zjutraj padlo še deset litrov na kvadratni meter. Ali bo moker tudi prihodnji konec tedna, pa še ni bilo jasno.

Tokratno zimsko-spomladansko sušo v Rižanskem vodovodu primerjajo s tisto leta 2012 in v Agenciji RS za okolje (Arso) jim pritrjujejo.

Zelo suha sta bila tudi november in december 2011

Januarja in februarja pred desetimi leti je merilna postaja na portoroškem letališču zabeležila podpovprečne količine padavin, marca nobenih. “Tudi letos ni v Portorožu do 31. marca nič padlo,” potrjuje meteorolog Brane Gregorčič. Ob tem opozarja, da sta bila zelo suha tudi november in december 2011, november celo bolj, medtem ko smo imeli zadnja lanska meseca skoraj povprečne količine padavin, sploh decembra.

Primerjava 2011/ 2012 in 2021/2022

Od novembra 2011 do marca 2012 je na Letališču Portorož padlo 95 litrov na kvadratni meter in v Biljah 181 litrov, od novembra lani do marca letos pa na Letališču Portorož 199 litrov na kvadratni meter in v Biljah 303 litre. Za boljšo predstavo - samo včeraj so v Portorožu zabeležili 33 litrov in v Biljah 30 litrov. Kar je padlo med 8. uro 31. marca in 8. uro včeraj, so namreč pripisali 1. aprilu, kajti vremenoslovci upoštevajo 24-urne vrednosti.

Leto 2003, ki še vedno velja za najbolj vroče in eno bolj sušnih, se je začelo bolj spodbudno od letošnjega: takrat smo imeli januarja v Istri nadpovprečne količine padavin, februarja povprečne, marca jih skorajda ni bilo, aprila pa so bile spet povprečne. Čeprav jih v zadnjih štirih mesecih leta 2003 ni manjkalo, je merilno mesto ob koncu leta zabeležilo 790 litrov padavin na kvadratni meter, skoraj 200 litrov manj od dolgoletnega povprečja, ki znaša 968 litrov na kvadratni meter, določenega z meritvami v obdobju 1981-2010. Še manj so celoletne količine v Istri znašale leta 2007 (753 litrov na kvadratni meter), 2011 (614 litrov), 2012 (690 litrov) in 2015 (595 litrov). Podpovprečne količine smo imeli tudi leta 2004 (898 litrov), 2005 (910 litrov), 2006 (887 litrov), 2009 (932 litrov), 2018 (806 litrov) in lani (877 litrov). Povsem drugače je bilo, na primer, leta 2010 in 2014, ko je skupaj padlo kar 1394 oziroma 1462 litrov na kvadratni meter, nadpovprečno je padalo tudi leta 2002 (1204 litri na kvadratni meter), 2017 (1148 litrov), 2020 (1118 litrov)...

Upajo na nove padavine

Padavine so takoj napolnile strugo reke Rižane. “Njeni pretoki so z 200 litrov na sekundo narasli na 30.000. Čeprav običajno dosegajo 5000 litrov na sekundo, lahko po nalivih narasejo celo na 50.000, ker ima Rižana hudourniški značaj,” pojasnjujejo v Rižanskem vodovodu in poudarjajo, da dodatne količine vode hitro odtečejo v morje. Za brezskrbno vodooskrbo si želijo pretokov, večjih od 500 litrov na sekundo, vendar je bistvena količina padavin, ki se zbere v zaledju izvira Rižane v vodonosniku pod območjem Brkinov. Vodonosnik je na nivoju izvira, torej više od podtalnice; ko se poleti sprazni, morajo črpati podtalnico.

Prav zato so v sušnem letu 2012 v sodelovanju s hrvaškim Istrskim vodovodom Buzet po enajstih letih ponovno zagnali vodarno v Gabrijelih, prek katere v omrežje pošiljajo 40 litrov vode na sekundo in s tem zagotavljajo osem do deset odstotkov potrebnih količin.

Tako za Rižanski vodovod kot za kmete je torej zelo pomembno, da so padavine zmerne in pogoste; samo v tem primeru lahko namočijo presušeno zemljo.

Suša vplivala na travinje, ozimna žita, trajnice, gozdove ...

Da je v večjem delu presušenost tal zelo velika, so v zadnjem tednu opozarjali tako na Arsu kot na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dvig temperatur in pomanjkanje dežja sta vplivala predvsem na travinje, ki imajo zelo plitev koreninski sistem, vendar so bila tudi ozimna žita že v precej slabi kondiciji; nanje so poleg nizkih temperatur brez snežne odeje vplivali tudi pogost veter, močno sončno obsevanje in visoko izhlapevanje. Tudi trajne rastline so potrebovale vlago, prav tako druga naravna vegetacija. Suša je zajela tudi gozdove, ogrožali so jih požari in gasilci so se več dni borili z gozdnim požarom, ki je v ponedeljek popoldne izbruhnil na Potoški gori in Babi nad Potočami v občini Preddvor.

Seveda se je suša kazala tudi v pretokih vodotokov in skromni vodnatosti rek po vsej državi. Najmanj vodnate so bile reke v Podravju, porečju Krke in reke s povirjem v Kamniško-Savinjskih Alpah. Le za pretoke manjših rek z zaledjem v visokogorju smo se lahko nadejali, da bi se vsaj nekoliko povečali ob taljenju snega.

Zaradi suše je kmetijsko ministrstvo kmetovalcem svetovalo, naj počakajo z gnojenjem, ker se gnojila zaradi pomanjkanja vlage ne bi raztopila in bi samo obremenjevala okolje. Koliko jih je nasvetu prisluhnilo, bo pokazal čas.

---