Manjši otroški dodatek, če otrok ne gre v srednjo šolo

Predloga, da bi se staršem, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, denarna socialna pomoč in otroški dodatek izplačevala v naravi in ne v denarju, sta kaznovalna, ne pa socialna, so prepričani v opoziciji. To je sicer le ena od rešitev t.i. mini socialne reforme, ki jo predlaga NSi. Med novostmi, ki jih prinaša reforma, so tudi spremembe pri očetovskem dopustu; namesto sedanjih 30 bi očetje dobili 75 dni neprenosljivega dopusta.

LJUBLJANA > Skozi predloge štirih socialnih zakonov (zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o urejanju trga dela) želi NSi uresničiti svoja načela, da morajo za delo zmožni ljudje živeti od dela in ne od socialnih pomoči ter da je treba družinsko politiko ločiti od socialne.

Nad tiste, ki otrok ne pošiljajo v šolo

Poslanci so včeraj obravnavali prva dva zakonska predloga, ki med drugim določata, da se bosta staršem, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, denarna socialna pomoč in otroški dodatek tri mesece izplačevala v materialni obliki (denimo skozi plačilo položnic in bone za nakup hrane). Otroku, ki se po koncu osnovne ne bi vpisal v srednjo šolo, bi se za tretjino znižal otroški dodatek.

Ministrstvo za delo je paket zakonov s področja sociale in dela pripravilo že lani in jih poslalo na vlado, a se je postopek tam ustavil. Zaradi tega je NSi predloge v državni zbor poslala sama.

Pomisleke o teh dveh predlogih ima Zagovornik načela enakosti, ki pogreša temeljito analizo vzrokov za neupravičeno izostajanje od pouka in prekinitev nadaljnjega šolanja po končani osnovni šoli. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa je opozorila, da srednja šola v Sloveniji ni obvezna, določba, da bi se otroški dodatek zmanjšal za tretjino, pa je arbitrarna.

Nihče si ne zatiska oči, da se želi s pogojevanjem izplačila denarne socialne pomoči in otroškega dodatka vplivati predvsem na Rome, ki ne šolajo svojih otrok. Denarna socialna pomoč bi se v naravi izplačala tudi prejemnikom, ki ne plačujejo položnic za javne službe. Izplačilo socialnih transferjev v naravi je možno že sedaj, vendar po presoji strokovnih sodelavcev v centrih za socialno delo, medtem ko bi bil po novem to avtomatizem.

Pravico do krajšega delovnega časa zaradi skrbi za dva ali več otrok do osmega leta starosti bi hkrati lahko koristila oba starša.

V pretežnem delu opozicije so do rešitev, ki jih predlaga NSi, zadržani. Glasno jim nasprotujejo v Levici, kjer menijo, da gre za kaznovalno politiko, ki bo še poslabšala materialni položaj otrok iz najrevnejših družin.

Spremembe pri očetovskem dopustu

V zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se spreminjajo tudi določbe o očetovskem in starševskem dopustu. Če bodo poslanci prihodnji teden potrdili predlog NSi, bo imel oče 15 in ne več 30 dni očetovskega dopusta, bo pa znotraj starševskega dopusta, ki si ga partnerja delita, dobil še 60 neprenosljivih dni. Očetom bi torej ob rojstvu otroka omogočili skupaj 75 dni neprenosljivega dopusta. Mama bi ohranila pravico do 260 dni starševskega dopusta.

Pravico do krajšega delovnega časa bi zaradi skrbi za dva ali več otrok do osmega leta starosti hkrati lahko koristila oba starša do skupnega obsega 20 ur na teden. Trenutno ima lahko skrajšani delovni čas le eden od staršev.

Poceni delovna sila za trg dela?

Na obravnavo pred poslanci čakajo še spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o urejanju trga dela. NSi bi v teh zakonih ukinila upoštevanje vsega premoženja pri odmeri letnih pravic, kot so otroški dodatek, državna štipendija in subvencija vrtca. Družine upoštevanje vsega premoženja doživljajo kot kaznovanje za to, da so si ustvarile lastno ekonomsko podlago in ne živijo iz rok v usta, pojasnjujejo.

Predlagajo tudi spremembo dohodkovnih razredov pri državni štipendiji, s čimer naj bi državno štipendijo pridobilo dodatnih 10.500 štipendistov.

Na trgu dela bi zavod za zaposlovanje brezposelno osebo po šestih mesecih lahko napotil na razgovor za delo, ki zahteva dve stopnji nižjo izobrazbo. Če bi iskalec zaposlitve kršil svoje obveznosti, bi ga lahko zavod tudi začasno izbrisal iz svojih evidenc, s čemer bi brezposelna oseba izgubila pravico do denarne socialne pomoči. Najbolj ranljive skupine brezposelnih oseb - med njimi invalidi, Romi in osebe, starejše od 58 let - bi bile lahko v program javnih del vključene štiri in ne več dve leti.

“Te spremembe so namenjene predvsem najranljivejšim, najrevnejšim, tistim, ki so tudi socialno izključeni, da jim damo priložnost in spodbudo, da se aktivno vključijo na trg dela,” pravi minister za delo Janez Cigler Kralj, ki prihaja iz stranke NSi.

Ostre kritike na predlagane rešitve za zdaj prihajajo iz Levice, kje trdijo, da mini socialna reforma poglablja revščino. Poleg kritik zaradi izplačevanja socialne pomoči in otroškega dodatka v naravi v Levici nasprotujejo tudi delitvi državnih štipendij “bogatim družinam”. Pri ukrepih na trgu dela svarijo, da ti niso namenjeni “najbolj izkjučenim in najrevnejšim, ampak zagotavljanju poceni delovne sile kapitalu.”

---