V Levici bi obdavčili prazna in velika stanovanja, za NSi je to napad na podeželje

Predlog Levice za obdavčitev praznih stanovanj in stanovanj, večjih od 120 kvadratnih metrov, v NSi razumejo kot napad na slovensko podeželje, kjer so ljudje v preteklosti gradili velike hiše. Poslanci NSi zato že zahtevajo posvetovalni referendum. V Levici so, da NSi “po slovenski periferiji” pred volitvami ne bi lepila plakatov “Levica vam bo obdavčila hiše”, neobdavčeno bivalno površino povečali na 160 kvadratnih metrov, je včeraj pojasnil Luka Mesec.

LJUBLJANA > Poslanska skupina Levica je sredi marca v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine. Pojasnili so, da želijo z njim obdavčiti najpremožnejše, ki nepremičnin pogosto ne kupujejo z namenom, da bi v njih bivali, ampak le zaradi tega, da bi vanje varno naložili svoj denar.

Levica in NSi na različnih bregovih

“Danes je že 30 odstotkov vseh nakupov nepremičnin investicijskih,” opozarjajo v Levici. “Ta trend še dodatno spodbujajo aktualne razmere na kapitalskih in kreditnih trgih: ker so obrestne mere rekordno nizke, banke pa na depozite večjih vrednosti zaračunavajo ležarine, se bogatejši vse pogosteje odločajo za špekulativne nakupe nepremičnin.”

Koliko je pri nas praznih stanovanj

Statistika pravi, da je v Sloveniji 172.200 nenaseljenih stanovanj. “A pozor, od tega je potrebno takoj odšteti 20.000 počitniških domov. Več kot pol nenaseljenih stanovanj je ali starih (grajenih pred letom 1945) ali pa brez kakšnega od elementov osnovne infrastrukture (stranišča, kopalnice, ogrevanja, elektrike, vodovoda),” so nam že lani pojasnili na Inštitutu za študije stanovanj in prostora. Zelo velik delež praznih stanovanj - v povprečju kar 40 odstotkov - imajo kraji, kot so Cirkulane, Zavrč in Osilnica. Ti kraji so zelo oddaljeni in slabo povezani z mestnimi središči in delovnimi mesti. Statistika kot prazna stanovanja obravnava tudi stanovanja, za katera je mogoče sklepati, da se oddajajo turistom, na primer v Bovcu in Kranjski Gori. Tudi v Ljubljani indici kažejo, da se številna uradno prazna stanovanja oddajajo v najem na črno.

Predlagajo, da bi davek na prazne in velike nepremičnine začel veljati 1. januarja prihodnje leto, osnova za izračun davka pa bi bila vrednost nepremičnine, kot je ovrednotena po Gursu. Po prvotnem predlogu Levice bi bilo neobdavčene 120 kvadratnih metrov bivalne površine, vendar pod pogojem, da tam biva lastnik in njegova ožja družina. Včeraj so v Levici ta predlog popravili; neobdavčeno površino so povečali na 160 kvadratnih metrov. “Pripravljeni smo se pogovarjati, ali je ta številka primerna za stanovanja in hiše, pripravljeni smo se pogovarjati o tem, kakšna je primerna kvadratura,” je včeraj dejal koordinator Levice Luka Mesec.

To, kar predlaga Levica, ogorčeno zavračajo v NSi. “Po novem bodo obdavčene vse nepremičnine, večje od 120 kvadratnih metrov, tudi tiste, v katerih ljudje živijo. Gre za napad na slovensko podeželje, kjer so ljudje v preteklosti gradili večje hiše,” je predlog, še preden je Levica popravila kvadraturo, napadel Jožef Horvat iz NSi. Zaradi tega so krščanski demokrati v parlamentarni postopek že vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki ga predlaga Levica.

Boštjan Udovič

direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami

“Več bi se ukvarjali s tem davkom, kot bi na koncu dobili.”

Na podeželju so zaradi izseljevanja prebivalstva prazne številne hiše, od katerih bi bilo treba - če bi se uveljavil zakon, ki ga je pripravila Levica - plačevati novi davek. Horvat se zato sprašuje, ali smo na pragu nove nacionalizacije: “Ljudem ne bodo na silo pobrali njihovega premoženja, ampak jih bodo z davki prisilili, da bodo premoženje prodali.” Ali pa jim ga bodo zasegli rubežniki, ker ne bodo zmogli plačati davka, je še dodal.

Nepremičninski davek je nujen, a ne na horuk

“Davek na nepremičnine je nujen, takšne rokohitrske poteze pa nikoli ne prinesejo nič dobrega,” o predlogu Levice pravi direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič. “Ne podpiram tega predloga, ker se mi zdi pripravljen bolj za potrebe predvolilne kampanje.”

Luka Mesec

Levica

“Pripravljeni smo se pogovarjati, ali je ta številka primerna za stanovanja in hiše, pripravljeni smo se pogovarjati o tem, kakšna je primerna kvadratura.”

Davek na nepremičnine bi do neke mere normaliziral razmere na nepremičninskem trgu, je sicer prepričan Udovič. Da bi res dosegel ta cilj, pa bi moral biti strokovno zelo domišljen. Po njegovem bi bil predlog za obdavčitev praznih nepremičnin lahko utemeljen s socialno funkcijo lastnine, ki je navedena v ustavi. “Lastnika je treba zavezati k temu, da ima nepremičnino vsaj v uporabi in da ni prazna.”

Več nejasnosti je z opredelitvijo velike in dražje nepremičnine. Ustavna presoja takšne obdavčitve bi bila neizbežna, ustavno sodišče pa bi se ukvarjalo z vprašanji, kdaj lahko neko nepremičnino obravnavamo kot veliko in dražjo. Nenazadnje bi takšen davek naletel tudi na premisleke, ali je prav, da tistega, ki je vse življenje varčeval in si zgradil dve stanovanji, obravnavamo kot bogataša v odnosu do tistega, ki je vse sproti potrošil. Te premisleke že odpira tudi NSi.

Jožef Horvat

NSi

“Ljudem ne bodo na silo pobrali njihovega premoženja, ampak jih bodo z davki prisilili, da bodo premoženje prodali.”

Tudi če ustavno sodišče ne bi zavrnilo davka na dražje in večje nepremičnine, novi davek državi oziroma občinam ne bi prinesel velikih koristi, je prepričan Udovič. “Lastniki, ki imajo več nepremičnin, bi lastništvo hitro razpršili med družinske člane. Pa tudi če ga ne bi, je lastnikov toliko vrednih nepremičnin malo. Več bi se ukvarjali s tem davkom, kot bi na koncu dobili,” meni Udovič.

---