Zdrav um v zdravem prostoru

Ozremo se po kupih papirjev na pisalni mizi in že postanemo nervozni. Ob tem dobimo obvestilo na mobilnem telefonu, malo pregledamo socialna omrežja in spreleti nas strah, da vedno nekaj zamujamo. Preveč je vsega, zato skočimo do bližnjega parka. Globoko vdihnemo, si odpočijemo oči na zelenici, opazujemo mimoidoče. Počasi se umirimo.

Vsak dan naj bi imel človek prek 6000 misli. Od takih, povezanih s fiziološkimi potrebami, kot sta žeja ali srbenje, do kompleksnih asociacij, inovativnih domislic in predstav o prihodnosti. Ob tem bogastvu notranjega doživljanja pa ima naša okolica - tisto, kar nas obkroža in je zunaj nas - izredno močan vpliv na naše počutje in razmišljanje. Prostor nas določa pogosto bolj, kot ga določamo sami.

Neotipljiv vidik prostora

Tokratna Prostorska frka je namenjena neotipljivim vidikom prostora, ki pa imajo na nas zelo velike učinke. V prispevku raziskujemo povezavo med prostorom in našim umom, našimi miselnimi in čustvenimi procesi. Med takšne procese lahko štejemo recimo učenje, bodisi formalno, v šoli, kot tudi neformalno, ko nas nona uči kuhati joto. Pa tudi kreativne in inovacijske procese, ko iz nabora znanja poskušamo ustvariti nekaj neznanega, česar do sedaj še ni bilo. Še en primer so interakcije s soljudmi - druženje ali pa včasih tudi voljna samota.

Prostorska frka

Rubrika Avtomatik Delovišča o prostoru

fŕka -e ž (r) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu zapletena, težko razrešljiva zadeva: ne vem natančno, kako se je vse odvijalo, vem, da je bila cela frka

(Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja)

Prostor, v katerem živimo, nas povezuje, določa in vpliva na naš vsak dan. Kljub temu pa se v vsakdanjem življenju pogosto ne zavedamo pomena svoje okolice ter naše vpetosti vanjo. Prostor in arhitektura nas obdajata vse življenje in dajeta okvir našim dejavnostim. Pomembno vplivata na naše počutje, zdravje, zadovoljstvo, varnost in uspešnost. Hkrati pa gre ta odnos tudi v nasprotni smeri: kot posamezniki in skupnost vplivamo na naše neposredno in širše okolje, na naš bivalni prostor.

Kako torej gledati prostor, da ga bomo zares videli? Kako opazovati svojo okolico, zaznati prostorske frke ter o njih kritično razmisliti? Cilj pričujoče rubrike ni enosmerno predstavljanje prostorskih tematik, temveč prebujanje zanimanja lokalnega prebivalstva do te mere, da se razvije dvosmerna komunikacija. Bralce torej vabimo k pisanju mnenj, opažanj in vprašanj na spodnji email naslov. Izbrane komentarje bomo strnili in objavili na spletni strani Avtomatik Delovišča, določene pa izpostavili tudi v prihodnjih prispevkih.

Na stičišču prostora in uma

Ko o prostoru razpravljamo v kontekstu našega uma in doživljanja, moramo nanj gledati z različnih vidikov. Prvi tak je seveda prostor v fizičnem smislu, pri čemer gre lahko za zunanje ali notranje prostore, pa tudi naravno ali oblikovano okolje. Drugi vidik je socialni prostor, pri čemer se osredotočamo na posameznike in interakcije med njimi. Tretji pa je vidik okolja skozi čutila - kar vohamo, vidimo, slišimo ... Veda, ki povezuje vse te vidike okolja z umskimi procesi se imenuje prostorska psihologija in vprašanja, s katerimi se ukvarja so vsekakor aktualna.

Zanima nas, kako naravne danosti okolja, kot so na primer morje, zelene površine ali kakovost zraka, vplivajo na naše mentalno stanje. Sprašujemo se kakšen učinek imajo na nas posegi v okolje, pa naj bo to novoletno okraševanje, radikalno sekanje gozda ali gradnja novega bloka v neposredni bližini našega stanovanja.

Tudi če ne utegnemo preživljati časa v gozdu, lahko že samo sprehod po parku, ob reki ali ob morju naredi čudeže za naše počutje in našo sposobnost soočanja z življenjem.

Onesnažena okolja

Naša okolja so pogosto onesnažena, eden najhujših primerov tega na Primorskem je voda v Anhovem. V Istri lahko govorimo o svetlobni in zvočni onesnaženosti zaradi pristanišča, pa tudi o neprijetnem vonju Badaševice v Kopru. Posledice onesnaženja na fizično zdravje so pogosto znane in dobro raziskane. Kakšne pa so psihološke posledice?

V zadnjem letu sta v slovenski Istri v kar dveh občinah potekala referenduma, povezana z organizacijo prostora (o izolskem občinskem prostorskem načrtu in o koprskem Toncityju), kar kaže na večje zavedanje in interes občanov glede vprašanj o prostoru, njegovi namembnosti ter njegovem oblikovanju in urejanju. Takšna angažiranost je vsekakor dobrodošla, saj imamo na okolje pogosto premalo vpliva, glede na to, kako močno vpliva na nas.

Kljub lepšim, toplejšim in daljšim dnem, pa na naše počutje vpliva tudi dogajanje v širšem okolju.

Ravno primerno okolje je en ključnih faktorjev, ki nam pomagajo ohranjati blagostanje in premagovati duševne stiske - po drugi strani pa neprimerno okolje lahko naše stiske poglobi in nas privede do duševnih motenj.

Prostor za duševne stiske

Statistično gledano se vsaj eden od šestih znancev sooča s težavami v duševnem zdravju. Najpogosteje diagnosticirane duševne motnje so anksiozne motnje, nespečnost in depresivne motnje. Težave v duševnem zdravju imajo velik vpliv na posameznika in njegovo kakovost življenja. Poleg tega pa duševne stiske tudi zmanjšajo posameznikovo delovno sposobnost, povečajo odsotnost z dela in povzročajo zgodnje upokojevanje kar pomeni, da imajo vpliv tudi na gospodarstvo. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja navaja, da so stroški, povezani z duševnimi motnjami v Evropi ocenjeni na 461 milijard evrov letno in pomenijo najmanj tri do štiri odstotno izgubo bruto domačega proizvoda.

Na naše duševno zdravje pa lahko ključno vpliva tudi izbira okolja. Ob preživljanju časa v temačnem okolju (na primer temna, zatohla soba) se lahko počutimo utrujeno in otožno. Po drugi strani pa se ob preživljanja časa v svetlem okolju s pogledom na morje, hribe ali gozd, lahko razvedrimo in ostanemo dobro razpoloženi ves dan. Že pred epidemijo covida smo v povprečju približno 90 odstotkov časa preživljali v zaprtih prostorih kljub opozarjanju strokovnjakov, da preživljanje časa v naravi zelo blagodejno vpliva na naše tako psihično kot fizično zdravje. Vendar pa to žal ni vedno mogoče. Kompromis med neokrnjeno naravo in notranjimi prostori lahko najdemo v tem, da po končanem delu preživimo nekaj časa v kakovostnih zunanjih urbanih okoljih - takšnih, ki so skrbno oblikovana na način, da imajo čim bolj pozitiven učinek na počutje uporabnika.

Zeleni in modri prostori

Narava na nas vpliva zelo pozitivno. Rastline niso dobre le za pridelovanje kisika - raziskave kažejo, da so ljudje srečnejši v “zelenih” oziroma naravnih okoljih v primerjavi z betonskimi in asfaltnimi. Zelena okolja so okolja, ki so v celoti ali vsaj delno prekrita s travo, drevesi, grmi ali drugim rastjem, vendar so še vseeno lahko urbana (torej ne gre nujno za gozd). Preprost primer zelenih prostorov so parki. Počutje oziroma blagostanje se pomembno izboljša s številom zaznanih zelenih prostorov, torej igra pomembno vlogo vsako drevo in zelena zaplata v mestu in ne le en ogromen park. Drugi tip okolja, ki ima zelo pozitivne učinke na naše blagostanje pa so tako imenovana “modra okolja”. Modra okolja so v osnovi zunanja umetna ali naravna okolja, ki izpostavljajo vodne površine (na primer zajetja, jezera, reke, morje). To je lahko neposredna bližina vode, pogled nanjo od daleč ali pa le poslušanje vode. Raziskovalci ugotavljajo, da je vidna izpostavljenost modrim okoljem povezana z blaženjem simptomov depresije.

Ko se ozračje razgreje

Poleg svoje splošne blagodejnosti pa zelene površine v mestih ustvarjajo ugodnejše mikroklime, ki so za nekaj stopinj hladnejše od območij brez zelenja - o tem smo že pisali v eni od preteklih Prostorskih frk. Poleg tega, da pred žgočim poletnim soncem instinktivno bežimo v senco drevesa, raziskave dodatno ugotavljajo, da višje temperature povzročajo poslabšanje simptomov duševnih motenj in povečajo agresivnost. Te ugotovitve nas spodbujajo k čim več preživljanja svojega časa v bližini zelenja, potrebno pa je tudi, da se zavzemamo za ohranjanje in uvajanje dodatnih zelenih površin v mesto. Smiselna je uporaba listopadnih dreves, ki nudijo senco poleti, pozimi pa soncu dovolijo, da nas segreje.

Naravni zvoki in materiali

Pri načrtovanju prostora je pomembno razmišljati ne le o njegovem videzu, ampak tudi o zvokih, ki bodo tam prisotni. Če je namen prostora sprostitev, potem je idealno, da je v prostoru prisotnih čim manj “umetnih” zvokov (promet, sirene, glasba ...) in čim več zvokov narave, kot so pristno petje ptic, zvok reke ali morskih valov, šelestenje listja v vetru in drugih. Koprska občinska oblast se že nekaj let trudi v dogovorih z Luko o zmanjšanju zvočnega onesnaženja, vendar pa v urbanih območjih nekateri umetni zvoki ostajajo neizogibni. Kljub temu, pa lahko gosta zasaditev in grički na obrobju urbane zelene površine nudijo dokaj dobro zvočno izolacijo v njenem osrčju.

Poleg naravnih zvokov pa so za naše dobro počutje pomembni tudi naravni materiali. Ekipa raziskovalcev Univerze na Primorskem se ukvarja z opazovanjem učinkov materialov na počutje. Izsledki njihovih raziskav kažejo, da les, v primerjavi z drugimi materiali, prispeva k nižjim ravnem stresa in k boljšemu počutju. V času, ko je plastika prisotna na vsakem koraku, nam torej duševno blagostanje prinaša tudi oddih od nje in uporabljanje izdelkov, tudi urbanega pohištva, iz naravnih materialov.

Naravna svetloba

Učinki naravne svetlobe na človeško fizično in psihično delovanje so bili že obsežno raziskani. Izpostavljenost naravni svetlobi med drugim poviša splošno blagostanje, tako imenovana “svetlobna terapija” se je celo izkazala za učinkovit način zdravljenja zimske depresivnosti. Pomislili bi, da bi lahko, ko so dnevi krajši, zaradi nizkih temperatur pa se zunaj zadržujemo le malo časa, sončno svetlobo nadomestili z zadrževanjem v dobro osvetljenih prostorih. Pa je to res?

Raziskave kažejo, da zelo svetli prostori res pozitivno vplivajo na jutranje počutje in povečujejo budnost med dnevom. Vendar pa močna osvetljenost kasneje čez dan povečuje stres in anksioznost. Pogosta močna svetloba pozno zvečer pa celo negativno vpliva na naš spanec, zato bi bilo smiselno, da tudi ulična razsvetljava ne bi bila premočna in bi zmanjšali svetlobno onesnaženost.

Vse to se sklada z osvetljenostjo, ki smo ji priče v naravi: močna svetloba zjutraj in sredi dneva ter postopno mračenje kasneje v dnevu, s čimer pride tudi postopno uspavanje našega telesa. Za dni brez sonca je torej idealna rešitev uvedba cirkadianega svetlobnega sistema (angl. circadian lighting system), ki “oponaša” osvetljenost in barvo svetlobe sonca skozi dan ter tako sledi cirkadianim ciklom našega telesa.

Katere barve je tvoj dan?

Ko se zapeljemo mimo delovišča ob cesti, nikakor ne bomo spregledali delavcev v živo oranžnih oblačilih. Takšne žive barve so pogosto nosilke pomembnih informacij o nevarnosti. Z vidika duševnega blagostanja je pomembno, da je uporaba barv premišljena predvsem v povezavi z namembnostjo prostora. Kričeče oziroma visoko nasičene barve se uporabljajo, ko želimo pritegniti pozornost, vendar jih moramo uporabljati zmerno, saj kombinacije visoko nasičenih barv povečujejo utrujenost oči in višajo občutke tesnobe. Od močnejših, intenzivnejših barv imamo ljudje najraje zeleno in modro, kar se zelo dobro sklada s prej opisano preferenco zelenih in modrih okolij. Na splošno pa imajo ljudje najraje srednje intenzivne in pastelne barve. Za pomoč pri ohranjanju dobrega počutja torej izbirajmo okolja s čim manj kričečimi in hkrati ne prevladujočimi temnimi barvami.

Gostota informacij

Elementi v okolici imajo prav tako velik vpliv na naše počutje. Pri tem je treba poudariti, da lahko prisotnost mnogih elementov, ki želijo pritegniti našo pozornost močno poviša ravni stresa in povzroča kognitivno utrujenost.

Predmet našega okolja, ki preobremenjuje naša čutila in naš um zasipa s premnogimi informacijami ter nam tako zvišuje stres ali celo anksioznost, je nekaj, kar mnogi smatramo za nepogrešljivo in imamo neprestano pri sebi - pametni telefon. Primer prostora s prekomerno stimulacijo so nakupovalna središča, kjer nas obkrožajo žive barve, oglasi in kričeče akcijske ponudbe, ki nas vabijo k določenemu nakupu. Podobno velja tudi za tako imenovane jumbo plakate, ki grobo posegajo v vidni prostor; še bolj ekstremen primer pa so reklamni ekrani v Kopru, ki nase vlečejo našo pozornost in nas kar oslepijo, čim sonce zaide.

Namesto obiska takega okolja bi bilo bolje, da telefon pustimo doma in se odločimo za okolje, ki ne vsebuje prekomernega števila dražljajev. Poleg že omenjenih modrih in zelenih površin so primeri elementov, ki našo pozornost pritegnejo na manj invaziven način, umetniška dela. Umetnost v javnih prostorih je v splošnem dobro sprejeta, o njej pa smo se razpisali v prejšnjem izvodu Prostorske frke. Raziskave kažejo, da umetnostna dela, ki najbolj blagodejno vplivajo na človeka, prikazujejo pozitivna čustva, živali ali elemente narave.

Prostor interakcij

Socialne interakcije so ključnega pomena za ohranjanje duševnega blagostanja. S prostorskega vidika so zelo povezane s postavitvijo sedišč - sedišča, urejena eno poleg drugega (kot so klopi v parkih), močno znižajo interakcije. Na drugi strani pa ureditev, ki omogoča očesni stik in hkrati udobno medosebno razdaljo, interakcije spodbuja. Ljudje imamo radi izbiro, kar vključuje tudi možnosti preživljanja časa v osami, brez interakcije z drugimi. Idealne ureditve bi tako ponujale obe možnosti. To se lahko uresniči z manjšimi sedišči, namenjeni posameznim osebam, razpršenimi po površini, in na drugi strani s klopmi v obliki kroga oziroma okroglimi mizami. Dodaten način za spodbujanje druženja so tudi mize z vrisanimi šahovnicami in drugimi polji za družabne igre, ali poslikave na tleh otroških igrišč na primer za ristanc. Te vabijo k igranju, igrivosti in druženju ne le otroke, ampak širok nabor generacij.

Izbiranje primernejših okolij

Uradno bi se naj ta teden uspešno prebili iz najbolj duševno zahtevnega obdobja v letu. Raziskave namreč kažejo, da je januar najbolj malodušen in otožen mesec v letu, saj se vsa evforija božično-novoletnih praznikov naenkrat zaključi, ostanejo pa nam nizke temperature, kratki dnevi, za študente pa še stres izpitnega obdobja. Takšno vzdušje pa vztraja skozi vso zimo in ga po običajno prežene šele pomlad.

Kljub lepšim, toplejšim in daljšim dnem, pa na naše počutje vpliva tudi dogajanje v širšem okolju. Zadnji dve leti je dodatni izziv za naše duševno blagostanje predstavljala pandemija, ki ji ni in ni bilo konca. Dodatna dejavnika za povišanje tesnobe v zadnjem času pa sta tudi sočustvovanje z žrtvami vojne v Ukrajini in eksistencialni strah, ki ga prinaša vojna.

Vendar pa ni treba, da čakamo, da bo svetu zavladal mir, da bo konec pandemije, da se narava prebudi in sonce na nebu vztraja še nekoliko dlje. Najboljši trenutek, da poskrbimo za boljše počutje je sedaj - še posebej moramo to storiti ravno takrat, ko je življenje največji izziv, saj smo najbolj dovzetni za duševne stiske.

Predstavljeni nabor znanstvenih izsledkov o pozitivnih vplivih prostora na počutje nam lahko pomaga prebroditi stres, ki nam ga zadaja obdobje, saj smo s tem znanjem bolj vešči izbiranja okolja, ki bo naše počutje izboljšalo. Tudi če ne utegnemo preživljati časa v gozdu, lahko že samo sprehod po parku, ob reki ali ob morju naredi čudeže za naše počutje in našo sposobnost soočanja z življenjem.

Naš um in naše okolje ostajata neločljivo povezana, nam pa nova znanja omogočajo, da skozi izbiro okolja vplivamo na lastno počutje. Prostorska frka na temo psihologije prostora je razdeljena v dva prispevka. V tokratnem smo se soočali z duševnimi stiskami in iskali blagostanje. Naslednjič bomo raziskovali prostore ustvarjanja in ustvarjanje prostorov.


Najbolj brano