Suša grozi, da bo vzela polovico pridelka žit
Slovenija
24. 03. 2022, 06.06
, posodobljeno: 24. 03. 2022, 10.58
Poleg vojne v Ukrajini, ki je pod vprašaj postavila oskrbo z žiti in gnojili ter občutno podražila nekatera nujno potrebna živila, bo tudi domačih pridelkov zaradi suše manj. Od prvega januarja letos je na Goriškem padlo le približno 20 litrov dežja na kvadratni meter. V Istri še manj. Najslabše kaže za zdaj žitaricam in zelenjavi. Pri sadjarjih še ni zazvonil alarm. Dežja do prihodnjega tedna ne bo.
PRIMORSKA
> “Pri žitih lahko že zdaj rečemo, da bo zaradi pomanjkanja padavin do 50 odstotkov manj pridelka. Žita zdaj ne razraščajo v večje število klasov, zato bodo posevki zelo redki,” je povedala Anka Poženel, svetovalka za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica.
Pri ozimnih žitih, posejanih lani jeseni, je večina koreninskega sistema v povsem presušeni zgornji plasti zemlje, tako da je prišlo do popolnega zastoja rasti, je še pojasnila sogovornica in dodala, da tudi dognojevanje ni mogoče, ker je zemlja presuha in je treba počakati padavine.
365 milimetrov dežja na kvadratni meter je na Goriškem padlo od 1. oktobra lani do 20. marca letos
800 milimetrov dežja običajno pade v tem obdobju
Povedala je tudi, da je pri žitih namakanje najbolj dobrodošlo prav v tem času in da bi lahko ob delovanju zadrževalnika Vogršček posevke namakali in dognojevali.
V tleh ni zalog vode, zemljo dodatno suši tudi veter
Od 1. oktobra lani do 20. marca letos je na območju Bilj padlo le 365 milimetrov dežja na kvadratni meter (v Istri še manj), običajno pade v tem obdobju vsaj 800 milimetrov padavin na kvadratni meter. “S tem, da smo že v jesensko obdobje prišli z negativno vodno bilanco, kar je še dodatna težava. V tleh ni zaloge vode,” je še opozorila Anka Poženel.
Rešuje jih namakanje, nekatere senčenje
Kmeta Petra Štularja, gospodarja kmetije Kortina iz Krkavč, ki na ekološki način večino zelenjave prideluje v dolini Dragonje in v sečoveljski vali, suša pretirano ne skrbi. “Imam urejen namakalni sistem, zato ne predvidevam večjih težav. Sicer pa bo konec meseca deževalo. Tako piše v pratiki,” je prepričan. Kmet Luka Belič iz Babičev ima pridelavo zgoščeno na manjših površinah, ki jih namaka. Letos bo prvič približno 300 kvadratnih metrov obdelovalnih površin pokril s senčilnimi mrežami, ki pridelkom zagotavljajo 30 odstotkov sence. “Infrastruktura je podobna rastlinjaku in ni poceni, a poskrbi za zmanjšanje neposredne pripeke in izhlapevanja, zmanjša pa se tudi poraba vode,” pojasnjuje Belič.
Jeseni je bilo zaradi lanskih slabih odkupnih cen posejanih zelo malo ozimnih žit glede na pretekla leta, kar je zelo neugodno za aktualne razmere. Ne le da na trgu primanjkuje gnojil, tudi podražila so se, kar bo povzročilo dodatne težave.
Luka Kogoj
eden večjih pridelovalcev žita v spodnji Vipavski dolini
“Take suše v tem obdobju ne pomnim. Ker ni vode in zemljo dodatno suši še veter, rastline rumenijo, ne rastejo. Ne vem, kaj bo”.
“Take suše v tem obdobju ne pomnim. Ker ni vode in zemljo dodatno suši še veter, rastline rumenijo, ne rastejo. Ne vem, kaj bo,“ je povedal Luka Kogoj, eden večjih pridelovalcev žit v spodnji Vipavski dolini, ki vendarle upa, da posledice ne bodo tako hude. Če bi zadrževalnik Vogršček deloval, bi polja namakal, tako pa čaka na dež.
Jeseni je posejal pšenico in ječmen, koruzo in sončnice pa namerava sejati aprila oziroma maja, odvisno od narave. “Dokler ne bo dežja, zagotovo ne bomo sejali, pa tudi dokler zjutraj zmrzuje, ni za hiteti,” je opozoril na še eno nevšečnost - mraz, ki ne popušča. Po drugi strani se boji tudi, da deževje, ko se bo začelo, ne bo prenehalo in bodo poplave, ker se v naravi to vedno nekako izravna.
Anka Poženel
Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica.
“Pri žitih lahko že zdaj rečemo, da bo zaradi pomanjkanja padavin do 50 odstotkov manj pridelka. Žita zdaj ne razraščajo v večje število klasov, zato bodo posevki zelo redki.”
Povsod je še mraz, pridelek bo kasneje
Da je suša velik problem, je pritrdil tudi zelenjadar Srečko Kofol, ki na Vogrskem in v Vrtojbi prideluje različne vrste zelenjave. Zaradi praznega Vogrščka ima vodo, ki jo črpa iz Vipave, na voljo le dvakrat na teden, potreboval pa bi jo vsak drugi dan. Tudi on je kot dodatno težavo izpostavil mraz.
“Sadike imam še v rastlinjaku. Zunaj je škoda začeti. Ob normalnih pogojih bi bile že 10. marca zunaj,” je še povedal in dodal, da je povsod še zima in da bo pridelek že zaradi mraza kakšna dva, tri tedne kasneje, pa tudi manj ga bo, ker so rastline zdaj v stresu.
Pri sadjarjih še ni težav
“Pomanjkanje padavin se v sadjarstvu za zdaj še ne pozna, razen v mladih nasadih, ki so bili sajeni konec lanskega leta. Tam je priporočljivo kaj zaliti, da ne bi prišlo do izsušitve korenin in propadanja,” je povedal Vasja Juretič, svetovalec za sadjarstvo in oljkarstvo pri KGZ. Zgornjih pet centimetrov zemlje je razsušila burja, globlje pa ni tako hudo.
V intenzivnih sadovnjakih bo treba namakati, brez česar v teh sadovnjakih tako ali tako ne gre. Ker iz Vogrščka letos ne bo vode, si bodo nekateri pomagali s črpanjem vode iz Vipave, ali pa bodo namakali s pomočjo vode iz vodovoda ali zajetja. Za vse to sta potrebna vodno dovoljenje in odločba o uvedbi namakanja.
“Nekaj dežja se nam obeta v polovici prihodnjega tedna, a prav obilne, vsaj za zdaj tako kaže, te padavine ne bodo,” je zaključil Juretič.