En dogodek, dva pogleda, dve resnici

Četrta premierna uprizoritev Gledališča Koper v sezoni, Morje sten, je uspešno združila dramska monologa dveh avtorjev, britanskega dramatika Simona Stephensa ter pisatelja in režiserja Gorana Vojnovića, ki je na željo režiserja uprizoritve Borisa Cavazze prvemu napisal nadaljevanje oziroma zagovor. Ponovitvi monologov s skupnim osiščem, dogodkom, ki spremeni počitniško življenje angleške družine na francoski obali, v katerih nastopata igralca Francesco Borchi in Aleš Valič, bosta na sporedu še 19. in 21. aprila v mali dvorani Gledališča Koper.

Dva pogleda na isti dogodek pred gledalcem razgrneta Francesco 
Borchi in Aleš Valič. Foto: Jaka Varmuž
Dva pogleda na isti dogodek pred gledalcem razgrneta Francesco Borchi in Aleš Valič. Foto: Jaka Varmuž

Danes radi pozabljamo, kako zelo so naši pogledi na svet izkrivljeni in kako zelo je naše razumevanje drugega omejeno. Percepcija realnosti (naj gre le za kratko sosledje trenutkov ali daljše dogajanje) je za vsakogar drugačna, še toliko bolj takrat, ko o njej spregovorimo s časovne odmaknjenosti. Zato je vredno opomniti, da vselej obstaja drug pogled, da obstaja tudi drugačno videnje stvari, še posebno tistih najbolj tragičnih, ki v nas lahko lahko sprožajo sočutje, spodbujajo agresivnost ali nas celo zazibljejo v brezbrižnost.

Pogled drugega je tudi izhodišče za dramski monolog Gorana VojnovićaMorje sten, nekakšno nadaljevanje ali zagovor monodrame britanskega dramatika Simona StephensaStena v morju, ki so jo v Gledališču Koper s Francescom Borchijem v slovenskem in italijanskem jeziku premierno uprizorili na lanskem Primorskem poletnem festivalu. Monolog je Stephens napisal poleti leta 2008 po naročilu londonskega gledališča Bush Theatre (zaradi škode, ki jo je gledališče tisto pomlad imelo zaradi meteornih voda, je tedanje umetniško vodstvo zaprosilo štiri najvidnejše britanske dramatike za štiri monodramska besedila, ki bi jih igralci lahko odigrali le pri 'delovni' luči na izpraznjenem odru), v njem pa opisal spomine, ki jih podoživlja protagonist, fotograf, mož in oče Aleks; ta z mozaikom fragmentov iz svojega življenja pripoveduje o srečnem odnosu z ženo in hčerko, počitnicah na južni francoski obali pri tastu Arthurju, nekdanjem vojaškem uslužbencu, s katerim je rad spregovoril o vsem, od tenisa do obstoja Boga pa tudi o tragediji, ki je usodno zaznamovala družino, tudi brez krivde krivega Arthurja.

Prav Arthurjev pogled, pogled drugega torej, na družinsko nesrečo in vzroke zanjo pa tudi na odnose med člani družine, ki morda le niso bili takšni, kot jih je poskušal prikazati zet, je predmet Vojnovićevega dramskega monologa Morje sten, ki daje naslov uprizoritvi ter ga je pisatelj, filmski režiser in scenarist Goran Vojnović napisal na željo Borisa Cavazze, ki je, ko je režiral Stephensov monolog, začutil, da bi rad stopil na oder in podal svoj odgovor na izvirno zgodbo.

Oba dramska monologa, Stephensonova Stena v morju v interpretaciji Francesca Borchija in Vojnovićev Morje sten v interpretaciji Aleša Valiča (ki je v vlogi Arthurja zamenjal Borisa Cavazzo), sta zrcalni sliki istega dogodka, dva pogleda in dve resnici, predvsem pa, kot je bilo slišati na sobotni premieri in prvi ponovitvi, boleč, toda navdušujoč večer za gledališke sladokusce.


Najbolj brano