Na Debelem rtiču je 46 beguncev iz Ukrajine

“Dolgo in naporno pot z avtomobilom smo opravile,” povedo Ukrajinke, begunke pred vojno vihro, ki smo jih srečali med sprehodom po Debelem rtiču. “Bungalovi so udobni in topli, narava nam je všeč in komaj čakamo, da vzpostavimo še spletno povezavo z učiteljicami ter se pridružimo pouku na daljavo,” nadaljujejo naše sogovornice.

Odpri galerijo

ANKARAN > V bungalove ministrstva za notranje zadeve na Debelem rtiču so prvi begunci prispeli v četrtek, saj je vlada tisti dan ustanovila ta ankaranski nastanitveni center, ki je namenjen prav beguncem iz Ukrajine. Zaenkrat je v bungalovih 46 ljudi, večinoma žensk in otrok, prostora pa je še več, Debeli rtič bi lahko sprejel do 80 ljudi.

Direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj ter vodstvo ankaranske občine, župan Gregor Strmčnik in podžupanja Barbara Švagelj, so se prav tako dogovorili, da nastanitev beguncev ne bo vplivala na dosedanji utrip Debelega rtiča, torej na navade njegovih sprehajalcev in rekreativcev. “Želimo si, da bi se begunci navadili na novo okolje in se vanj aktivno vključili,” poudarjajo vsi.

Barbara Švagelj

podžupanja Občine Ankaran

“Občina bo poskrbela za prevoze otrok, ponudila pomoč pri zdravstveni oskrbi, prevoz, predvsem pa ponudila prostovoljsko in materialno pomoč, kot so na primer igrače, ki jih begunski otroci nimajo.”

Prostovoljci že pomagajo

Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov poskrbi za vse nujne materialne stvari, denimo namestitev in obroke hrane, naloga občine, v kateri se vzpostavi namestitveni center, pa je v neformalni obliki pomoči. “Občina bo poskrbela za prevoze otrok, ponudila pomoč pri zdravstveni oskrbi, prevoz, predvsem pa ponudila prostovoljsko in materialno pomoč, kot so na primer igrače, ki jih begunski otroci nimajo,” je pojasnila Barbara Švagelj.

Ob tem Katarina Štrukelj dodaja, da bi se lahko ukrajinski otroci vključili v slovenski šolski sistem in takoj vstopili v razrede. Odločitve o tem, kdaj se bo to zgodilo, pa še ni.

Pomoč pri organizaciji so ponudili Rdeči križ, Karitas in Slovenska filantropija, pod njenim pokroviteljstvom pa sta na debelem rtiču tudi Mateja in Maja, ki skupaj s kolegicami in kolegi uspešno plavata v novih izzivih, pa naj bo to deljenje hrane, pripomočkov za higieno, plenic ... “Pomagali sva pri razdelitvi zajtrka, isto bo sledilo ob kosilu, sortirava podarjene obleke. Sproti bomo videli, kakšne potrebe se bodo pojavljale,” povesta prostovoljki.

Ukrajinska šola deluje prek spleta

Raziskovanje Debelega rtiča, tekanje skozi gozd, metanje kamenčkov v morje so ukrajinski otroci že sprejeli kot svojo priljubljeno sprostitveno aktivnost. Medtem veter suši perilo, odrasli pa zaskrbljeno spremljajo novice iz Ukrajine. Tam so tudi njihovi možje, sinovi, bratje, prijatelji ...

A ker takšen pogovor samo obuja žalost, se raje omejimo na tisto, kar je povezano z upanjem. “Ukrajinski učitelji si že ves čas spopadov prizadevajo, da ohranijo pouk prek spleta in naši otroci se zelo želijo priključiti pouku, saj nočejo nazadovati pri doseganju šolskega znanja. Ohranjanje tega stika nam veliko pomeni,” pove najmlajša od naših ukrajinskih sogovornic. In res so si že včeraj vsi, ki sodelujejo pri namestitvi beguncev, prizadevali usposobiti brezžični internet.

V Sloveniji je približno 3000 beguncev iz Ukrajine

Osebe, ki zaprosijo za začasno zaščito, pridejo najprej v sprejemni center v Logatcu, kjer potekajo registracija in zdravstveni pregledi, nato pa jih bodo premeščali v druge nastanitvene kapacitete, je sistem še enkrat pojasnila Katarina Štrukelj.

Meni, da bo v Sloveniji še več beguncev iz Ukrajine. Zaenkrat jih je približno 3000, večinoma so pri sorodnikih in v drugih zasebnih namestitvah, glede na potrebe pa bodo nove nastanitvene centre odpirali v Jelšanah, Velenju in Celju.

Možne so tudi nastanitve v stavbah, ki so last države, na primer dijaških in študentskih domovih ter centrih šolskih in obšolskih dejavnosti.

---