Mraz in suša bosta še vztrajala

Izvirno slovensko ime za marec je sušec, saj naj bi bil mesec z najmanjšo količino padavin. Letos še posebej upravičuje to ime. Po napovedih vremenoslovcev dežja ni pričakovati niti v prihodnjih dneh, ob prehodu v koledarsko pomlad se bo torej suša najverjetneje še stopnjevala.

Sušne razmere, ki v tem času vladajo v večjem delu Slovenije, zagotovo niso dobra popotnica za prihajajoče vegetacijsko obdobje, poudarja agrometeorologinja z Agencije RS za okolje Andreja Sušnik. “Trenutne podpovprečne temperature zraka k sreči zadržujejo vegetacijo. Kar pomeni, da kljub toplemu januarju in februarju, ko se je že vse 'zdramilo', zvončki so denimo zacveteli tudi 14 dni prej kot običajno, pri kmetijskih rastlinah pa se je sadno drevje že začelo prebujati, sta hlad in tudi suša to malo ustavila.”

Suša in mraz v teh dneh torej zavirata rastline, da bi se razvijale naprej. Ob prvem dežju, ki ga sicer še ni na vidiku, vsaj v naslednjem tednu ne, bo seveda prišlo do “eksplozije” vegetacije. Medtem pa predvsem travniki, sploh po puščavskem prahu, ki je v minulih dneh zajel tudi Slovenijo, delujejo bolj žalostno. “Vse je zelo suho, nekatere trajnice imajo že posušene liste, tudi posamezna drevesa. V kmetijstvu pa je zdaj na poljih čas ozimne pšenice oziroma ozimin in pogost veter, visoko izhlapevanje, nič dežja, pa še mraz, vse to vsekakor zelo neugodno vpliva na ozimine,” pojasnjuje agrometeorologinja. To se na poljih vidi kot rumenenje, rastline so v slabi kondiciji. Dolgotrajna suša se ne pozna le v kmetijstvu, tudi reke so prazne, vode je malo tudi v podzemlju.

“Po dolgotrajni suši in ohladitvah v zadnjih dneh se bo ob prvem toplejšem vremenu vse 'odprlo' in takrat bi lahko vdor hladnega zraka na naše območje, kar je zelo možno še ves april, lahko spet povzročil veliko škodo v kmetijstvu.”

Andreja Sušnikagrometeorologinja

Dognojevanje ni smiselno

V tem času kmetje običajno dognojujejo oziroma zemlji dodajajo hranila, zaradi suše pa to zdaj nima nobenega smisla, saj gnojila ne bi delovala. Z dognojevanjem bo treba počakati do prvih padavin. Zaradi pomanjkanja vlage zamujajo tudi prve setve, o pozni setvi pa tehnologi pravijo, da je slaba popotnica za pridelek. Andreja Sušnik pridelovalcem svetuje, naj preberejo tehnološka navodila oziroma ukrepe ob spomladanski suši, ki so splošno dostopni, in se seznanijo s tem, kaj je v času suše priporočljivo in česa naj ne počnejo. “Vsekakor ni dobro dodatno odpiranje brazd, saj bo še tista skromna količina vlage izpuhtela, tudi pretirana oranja zdaj niso smiselna, ker je pogost veter, na Primorskem burja, ki lahko odnaša rodni sloj tal.” Sicer pa nobeno gnojenje ali škropljenje proti boleznim v vetrovnem času ni smiselno.

Običajno o suši govorimo poleti, v zadnjih letih pa tudi zgodaj spomladi žal ni več neobičajna. Ob tem je vredno omeniti, da imajo na Agenciji RS za okolje tako imenovano “kukalo v sušo” oziroma sušomer, ki ga na njihovi spletni strani tedensko osvežujejo.

Da le ne bi bilo pozebe

V zadnjih desetletjih se tudi na Primorskem zelo poznajo vremenske spremembe, od suše in vetrne erozije, ki tudi vpliva na rodovitnost tal, do močnih nalivov in pozeb, ki so vse bolj pogoste, vse to pa močno vpliva na pridelek. “Lani smo imeli prodor hladnega zraka že v marcu, nato še v začetku aprila, škoda v kmetijstvu je bila 40-milijonska. Vsako leto nas skrbi, ko je porušen ritem fenološkega razvoja. Po dolgotrajni suši in ohladitvah v zadnjih dneh se bo ob prvem toplejšem vremenu vse 'odprlo' in takrat bi lahko vdor hladnega zraka na naše območje, kar je zelo možno še ves april, lahko spet povzročil veliko škodo,” opozarja agrometeorologinja.

V prihodnjih dneh torej ne bo deževalo in ne bo se bistveno otoplilo. Marsikdo je potarnal, da je zunaj še bolj mraz kot januarja ali februarja. Temperature zraka so v letošnjem marcu sicer res nižje kot v zadnjih letih, v 30-letnem povprečju pa ne izstopajo. “V toplih zimah smo se že kar navadili, da nam že vsak manjši hlad sproži neugodne občutke,” meni Sušnikova. Gre predvsem za to, da ni več jasno, kaj naj bi bilo tipično za zimo ali spomlad, priča smo hitrim prehodom in spremembam, in to je najbolj zaskrbljujoče, še pristavlja.


Najbolj brano