Šole se pripravljajo na sprejem učencev iz Ukrajine

Ko bodo kapacitete v nastanitvenem centru v Logatcu zasedene, bodo begunci iz Ukrajine, ki pri nas nimajo druge možnosti za bivanje, drugi dom dobili na Debelem rtiču. Ankaranska osnovna šola se že pripravlja na sprejem in integracijo ukrajinskih šolarjev, a za zdaj ne vedo niti, koliko jih bo. Ministrstvo za izobraževanje je šolam že poslalo prve usmeritve, kako naj te otroke vključujejo v izobraževalni proces.

PRIMORSKA > Družine, ki so k nam pribežale iz Ukrajine, so razpršene po vsej državi, saj mnoge živijo pri prijateljih in sorodnikih. V Logatcu, že kmalu pa tudi na Debelem rtiču, bodo begunci živeli strnjeno, v nastanitvenem centru. Ko jim bodo upravne enote izdale izkaznico o začasni zaščiti, bodo begunski otroci začeli obiskovati slovenske šole.

Če bo otrok preveč, bo v Ankaranu stiska

“Formalni status je predpogoj, da postanejo del uradnega izobraževalnega sistema,” je včeraj pojasnila ministrica za izobraževanje Simona Kustec. V Logatcu se na vključitev v šolo pripravlja 87 otrok, drugod po državi že poteka vključevanje še 50 ukrajinskih učencev, te številke pa se bodo po pričakovanjih povečevale.

Željka Adamčič

ravnateljica OŠ Ankaran

“Če jih bo 20, jih bomo lahko razporedili po svojih oddelkih, če jih bo precej več, pa se bomo znašli v stiski.”

V Osnovni šoli Ankaran se skupaj z ankaransko občino že pripravljajo na prihod ukrajinskih učencev, saj Debeli rtič sodi v njihov šolski okoliš. Ankaranska osnovna šola je majhna; ima 14 oddelkov in 264 učencev. Koliko šoloobveznih otrok bo prišlo na Debeli rtič, še ne vedo. “Če jih bo 20, jih bomo lahko razporedili po svojih oddelkih, če jih bo precej več, pa se bomo znašli v stiski,” pravi ravnateljica Željka Adamčič.

Za državo je pomembno, da ti otroci čim prej pridejo v šolske prostore, na kakšen način bo potekal pouk zanje, pa je stvar strokovne presoje učiteljev, je včeraj pojasnila ministrica. Pojavljajo se ideje, da bi ukrajinske otroke, kjer jih bo več, šole vsaj do konca leta združile v homogeno skupino. V ankaranski šoli tega ne bi mogli narediti, ker nimajo prostega prostora, pravi Željka Adamčič. “Prostorsko smo popolnoma zasedeni, v vsakega od obstoječih oddelkov pa bi lahko še koga namestili,” pojasnjuje.

Ingrid Poropat

ravnateljica OŠ Koper

“Čakamo, smo pripravljeni in bomo otroke sprejeli takoj, ko bo potrebno.”

“Imamo še nekaj prostih mest v razredih, če bi bil naval učencev večji, pa upamo tudi na pomoč sosednjih šol, glede na to, da je center na Debelem rtiču regijski.” Za šolo bo zelo verjetni prihod večjega števila tujih otrok nova izkušnja. “Imamo nekaj malega izkušenj z integracijo, ne pa toliko kot OŠ Vojke Šmuc Izola ali OŠ Koper. Tam imajo bogate izkušnje z vključevanjem priseljencev, mi pa se srečujemo s posameznimi primeri,” pravi o izzivu, ki je pred njimi.

OŠ Koper velja za primer dobre prakse, ko gre za vključevanje tujih učencev. Ministrstvo je priporočila in smernice šolam, kako naj vključujejo učence iz Ukrajine (kako naj organizirajo tečaje slovenskega jezika, kako naj vključijo otroke v razred in podobno), naslonilo tudi na ugotovitve projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga je pred leti koordinirala ta največja istrska šola.

Janez Kobe

ravnatelj OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici

“Ko jim bo upravna enota izdala potrdila, bomo te otroke z veseljem sprejeli.”

Cilj je otroke čim prej vključiti

Ob tokratni begunski krizi na OŠ Koper sicer še ne opažajo zanimanja za vpis begunskih otrok. Ravnateljica Ingrid Poropat je te dni dobila prvi klic s prošnjo za dva računalnika, saj se bosta šoloobvezna otroka, ki sta se zatekla k sorodnikom na koprskem, izobraževala na daljavo v svoji ukrajinski šoli. “Zaenkrat je bila samo ta prošnja, seveda pa čakamo, smo pripravljeni in bomo otroke sprejeli takoj, ko bo potrebno,” napoveduje ravnateljica.

Na vključitev otrok iz svojega šolskega okoliša se pripravljajo tudi na OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Z vključevanjem otrok priseljencev imajo izkušnje, zato ravnatelj Janez Kobe ne pričakuje težav. “Ko jim bo upravna enota izdala potrdila, bomo te otroke z veseljem sprejeli,” zagotavlja. Formalni postopki urejanja statusa se lahko zavlečejo na več tednov. “Razmišljamo, da bi otroke, ki so v našem šolskem okolišu, že prej povabili, da se malo vključijo. Kako bomo to izpeljali, se še pogovarjamo,” razkriva ravnatelj. “Naš cilj je, da jim čim prej pomagamo, da pozabijo na vse pritiske in so med svojimi vrstniki.”

Na Goriškem so ta teden prvič za skupno mizo sedli predstavniki občine ter vseh ustanov in organizacij, ki bodo skrbele za oskrbo beguncev in jim pomagale pri vključevanju v družbo. Po Kobetovih besedah so dobili podatek, da je v Novi Gorici in okolici zdaj približno sto ukrajinskih otrok.

---