Lahko pa se vozimo - manj
Podražitve goriva imajo trenutno opraviti predvsem z dogajanjem na svetovnih trgih in ne toliko z domačo (de)regulacijo. Vladnih intervencij tako ni mogoče interpretirati izven predvolilnega konteksta, v katerega deloma sodi tudi vnovična regulacija oziroma zamrznitev cen goriv, in to s posegom v marže naftnih trgovcev (in ne v trošarine, ddv ali ostale dajatve), kar je seveda kratkoročna in ne sistemska rešitev.
Tudi položnice za elektriko so se na račun oprostitve plačila omrežnine ter še dveh prispevkov s tem mesecem občutno znižale tudi tistim, ki podražitve doslej sploh niso občutili, kar je še en všečen ukrep.
Če smo med epidemijo več delali od doma zaradi omejevanja širjenja virusa, bi bilo to zdaj koristno ponoviti zaradi dražjih goriv.
Se je pa mogoče z dragimi gorivi vsaj nekoliko spopasti tudi individualno. Recimo tako, da se odrečemo udobju in se manj vozimo z avtom in več hodimo peš ali se vozimo s kolesom, morda celo več uporabljamo javni promet. Kolateralna korist bo tudi okoljska. Če smo med epidemijo več delali od doma zaradi omejevanja širjenja virusa, bi bilo to zdaj koristno ponoviti zaradi dražjih goriv.
Podobno velja tudi za druge energente. Najboljši odgovor na višanje cen je zmanjšanje porabe. Nas pa energetska draginja sili tudi v zdaj pa prav zares neodložljiv razmislek in konkretno ukrepanje v smeri nujnih alternativ in večje samooskrbe. Res tragično, da se nam je morala zgoditi vojna v Ukrajini, da smo se začeli bolj resno ukvarjati s potrebnim odklopom od ruske nafte in plina oziroma tudi nujnim zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv.
Na domačem terenu se nam je medtem zgodilo, da je Eko sklad ukinil podporo oziroma zaključil javni poziv za subvencije za sončne elektrarne. Delež energije, ki jo pridobimo iz sonca in obnovljivih virov energije nasploh, je pri nas zaskrbljujoče nizek, vendar pa je kljub temu ali pa prav zaradi tega sporočilo te odločitve, ki nas od doseganja zastavljenih ciljev še oddaljuje, izjemno slabo. Za obravnavo vseh prispelih vlog bo Eko sklad zdaj potreboval več mesecev, številni mali investitorji, ki so načrtovali projekt, pa na nov razpis še ne morejo računati tako kmalu. Še en pokazatelj torej, da imamo pri nas z energetsko politiko resne težave.
Ko gre za tudi z dražjimi energenti povezane podražitve hrane, nismo povsem nemočni ne kot država ne kot posamezniki. Rezerve so že spet pri samooskrbi. Za začetek lahko v prihodnjih toplejših dneh preorjemo kakšno njivo ali vsaj prekopljemo vrt. Številni zahtevki za prekategorizacijo kmetijske zemlje v stavbno, ki smo jim priča ob sprejemanju ali spreminjanju občinskih prostorskih načrtov, so zelo kratkovidni. Kdaj, če ne zdaj, bo bolj jasno, da je kmetijska zemlja strateška dobrina.